Andreja Kutin
Diagnoza 1: Plastika
V ospredju letošnjega svetovnega dneva Zemlje je kampanja Planet proti plastiki. Plastika je za razliko od ostalih okoljskih stanj neposreden okoljski problem; predstavlja resno grožnjo zdravju ljudi, enako zaskrbljujočo kot podnebne spremembe. Ko se plastika razgradi v mikroplastiko, sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter kroži po zraku, ki ga dihamo. Proizvodnja plastike je zdaj narasla na več kot 380 milijonov ton na leto. V zadnjih desetih letih je bilo proizvedene več plastike kot v celem 20. stoletju in industrija načrtuje eksplozivno rast v nedoločeni prihodnosti.
"Vso to plastiko je proizvedla petrokemična industrija z neverjetno evidenco strupenih emisij, razlitja in eksplozij," pravi Denis Hayes, zaslužni predsednik Earthday.org: "Plastika se proizvaja v objektih, za katere se zdi, da so vedno v najrevnejših soseskah. lahko je smrtonosna, ko se vžge; prenaša kemikalije, ki povzročajo hormonske motnje; in vsa plastika lahko izstrada ptice in zaduši morsko življenje. Plastika je na vseh stopnjah svojega življenjskega cikla, od naftne vrtine do mestnega odlagališča, nevarna motnja."
Lani je bilo po vsem svetu proizvedenih več kot 500 milijard plastičnih vrečk – milijon vrečk na minuto. Številne plastične vrečke imajo življenjsko dobo nekaj minut, ki jim sledi stoletja. Tudi potem, ko plastika razpade, ostane kot mikroplastika, drobni delci, ki prežemajo vsako nišo življenja na planetu.
Slovenija
V Sloveniji letno nastane nekaj več kot 60.000 ton odpadne plastike, približno toliko se je tudi reciklira. Leta 2022 je bilo izmerjenih 5,9 tone emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU-27. Kavcijski sistem, ki ga skušajo uveljaviti okoljske organizacije, pa nikakor ne pride na agendo.
Globalna pogajanja
Ta teden se začne četrti krog pogajanj o svetovni pogodbi za odpravo onesnaževanja s plastiko. Dobra novica je, da so si države, ki se bodo sestale v Ottawi, dale čas do konca tega leta, da pripravijo pravno zavezujoč sporazum. Slaba novica je, da so države od cilja bolj oddaljene kot lani. 31-stranski osnutek besedila je narasel na skoraj 100 strani, ki vsebujejo širok spekter stališč. Države se sploh niso odločile, kako doseči končni dogovor o osnutku besedila. Na tej stopnji bi lahko pogovori popolnoma propadli ali pa bi bil končni rezultat preslab, da bi bil smiseln.
Pogajanja organizira Okoljski program Združenih narodov (UNEP). Kot je v navadi, naj bi znanstveniki pogovore lahko opazovali in tudi svetovali udeležencem razprav. Toda raziskovalci so za Nature povedali, da pogosto niso v pogajalski sobi. Zaskrbljujoče je, da države in industrije, ki proizvajajo fosilna goriva, lobirajo, da bi zožili osredotočenost pogodbe na pravila in cilje za recikliranje plastike. Takšni cilji so pomembni, vendar je za odpravo onesnaževanja s plastiko potrebno še veliko več. Vse strani se morajo spoprijeti z ogromnim obsegom problema in spoštovati morajo svojo obljubo, da bodo znanost postavile v središče pogovorov.
Približno 25 odstotkov vse proizvedene plastike na koncu življenjskega cikla onesnažuje okolje. Od tega šest milijonov ton letno konča v rekah in ob obali. Ti materiali se razgradijo v mikro- in nanodelce, ki jih najdemo skoraj povsod, od arktičnega ledu do antarktičnega snega – in celo v želodcih nerojenih otrok.
Diagnoza 2: Podnebne spremembe
Segreto podnebje meče vremenske vzorce s tečajev in med najbolj občutljivimi za spremembe je prav Evropa. Evropejci umirajo zaradi vročine za 30 % več kot pred dvema desetletjema, ugotavlja poročilo službe EU za opazovanje Zemlje Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Evropejci podnevi trpijo zaradi vročine brez primere, ponoči pa so pod stresom zaradi neprijetne vročine. Stopnja umrljivosti zaradi vročine se je v Evropi v dveh desetletjih povečala za 30 %, ugotavlja skupno poročilo obeh organizacij o stanju podnebja. "Stroški podnebnih ukrepov se morda zdijo visoki," je dejala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo za Guardian, "vendar so stroški neukrepanja veliko višji".
Poročilo nadalje ugotavlja, da so bile temperature po Evropi nadpovprečne v 11 mesecih leta 2023, vključno z najtoplejšim septembrom od začetka merjenja. Vroče in suho vreme je povzročilo velike požare, ki so pustošili po vaseh in bruhali dim, ki je dušil oddaljena mesta. Požari, s katerimi so se gasilci borili, so bili še posebej hudi v sušnih južnih državah, kot so Portugalska, Španija in Italija. Slovenijo in Italijo so med tem razdejale še poplave.
Slovenija
Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi smel presegati 1,25 tone emisij, kažejo izračuni kalkulatorja ogljičnega odtisa posameznika, ki so ga ob današnjem dnevu Zemlje prenovili v nevladni okoljski organizaciji Umanotera in je dostopen tukaj.
Globalna pogajanja
Podnebni pogajalski prces se premika počasi. Po zgodovinskem Parizu leta 2015, ko smo dobili globalni podnebni sporazum, se države sedaj prerekajo predvsem o financah in deležih odgovornosti, dane zaveze držav pa ne zadoščajo za ukrepanje.
Diagnoza 3: Izguba biodiverzitete
Izgubo biotske raznovrstnosti povzroča pet glavnih dejavnikov: izguba habitata oz. življenjskega prostora, invazivne vrste, prekomerno izkoriščanje (ekstremen pritisk lova in ribolova), onesnaževanje, podnebne spremembe povezane z globalnim segrevanjem. V vsakem primeru imajo ljudje in njihove dejavnosti neposredno vlogo pri izgubi živalskih in rastlinskih vrst.
Poročilo Living Planet 2022 Svetovnega sklada za divje živali je pokazalo, da so se populacije divjih živali od leta 1970 v povprečju zmanjšale za 69 %. Analiza družbe Swiss Re iz oktobra 2020 je pokazala, da petini vseh držav grozi propad ekosistemov zaradi antropogenega uničevanja habitatov in povečana izguba divjih živali.
Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje.
Trenutno izgubljamo vrste na planetu tudi do stokrat hitreje, kot je to značilno za evolucijo. Od 70-ih let prejšnjega stoletja smo izgubili dva odstotka vseh vrst na planetu, 15 odstotkov je na robu izumrtja. Smo na pragu šestega množičnega izumrtja vrst.
Slovenija
Slovenija je vroča točka biodiverzitete. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji potrjuje globalne in evropske trende, čeprav so manj izraziti kakor v razvitih srednjeevropskih državah. Ogroženih je na primer 10 % vseh praprotnic in semenk ter 56 % vretenčarjev (sesalci, ptiči, plazilci, dvoživke, ribe), najbolj ogroženi habitatni tipi pa so podzemski, obalni in morski, stoječe in tekoče vode, suha in vlažna travišča. Med domorodnimi pasmami domačih živali je v kategoriji ogroženih populacij v Sloveniji najmanj devet pasem.
Globalna pogajanja
Tudi preprečavanje izgubljanja biodiverzitete poleg nacionalnih zakonodaj naslavljajo Združeni narodi. Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti - Konferenca pogodbenic (COP) se nanaša na letno srečanje držav članic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD) iz leta 1993. Konferenca pogodbenic se sestane vsaki dve leti, da razpravlja o izvajanju konvencije in pospeši njeno izvajanje. Zadnja pogajanja v Montrealu označujejo za uspešna - Kunming-Montreal Global Biodiversity Framework (GBF), vključuje ambiciozen nov nabor globalnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti, okvir spremljanja, strategijo za mobilizacijo virov in mehanizem za izvajanje.
