Dunajski demonstranti z napisom Ne obveznemu cepljenju Foto: REUTERS
Evropa se spet sooča s porastom okužb z novim koronavirusom in številne države zaostrujejo ukrepe za zajezitev pandemije. Kot smo že poročali, od danes v Avstriji znova velja popolno zaprtje javnega življenja za vse - tudi za cepljene - in to najmanj deset in največ dvajset dni. Po tem roku se bo javno zaprtje nadaljevalo za necepljene. Za nameček se jim od februarja obeta obvezno cepljenje.
V soboto se je na protestu zoper napovedane stroge omejitve na Dunaju zbralo vsaj 40 tisoč ljudi. Na protestih, na katere je vabila tudi opozicijska desničarska stranka svobodnjakov, ti trdijo, da je demonstriralo 100 tisoč ljudi, sta bila lažje ranjena dva policista. Policisti so po nekaj urah prepoznali vsaj enega napadalca na novinarja in ga ovadili. Imeli so še primer, ko je nekdo skušal z laserjem zaslepiti pilota helikopterja. Skupaj so aretirali šest ljudi. Protestniki so med drugim kanclerja Alexandra Schallenberga zavoljo napovedi obveznega cepljenja primerjali z nacističnim doktorjem Mengelejem. Do hujših izgredov po besedah notranjega ministra Karla Nehammerja ni prišlo le zavoljo dobrega dela okoli 1400 policistov, "čeprav je na trenutke vladalo zelo napeto ozračje, saj so se zbrale zelo različne skupine, od neonacistov do navadnih državljanov".
Kdo na obvezno cepljenje?
Tudi naš občasni sodelavec iz Avstrije Michael Petrowitsch nam je potrdil, da so bili ljudje na protestu zelo različni: "Vendar so bili neonacisti in huligani v izraziti manjšini, največ deset odstotkov. Velika večina je bila drugih državljanov, tudi z otroki." Dodal je, da še ni znano, od katerega leta starosti naj bi v Avstriji obvezno cepili prebivalce: "Pogovore o tem za zdaj vodijo proč od javnosti." Graški Kleine Zeitung je medtem poročal, da so na Štajerskem odslovili dolgoletnega šefa vseh bolnišnic v deželi Karlheinza Tscheliessnigga. 74-letnik je dnevniku nedavno priznal, da se proti novemu koronavirusu ni cepil.
Avstrijsko zunanje ministrstvo pa so razburile izjave hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Na pogovor so spričo tega poklicali hrvaškega veleposlanika Danijela Glunčića. Milanović je namreč pretekli teden avstrijske ukrepe primerjal z metodami iz 30. let prejšnjega stoletja. "Primerjava ukrepov v boju proti pandemiji covida-19 s fašizmom je nesprejemljiva. Naša odgovornost je zaščititi ljudi v Avstriji," so sporočili iz ministrstva.
V Avstriji so v zadnjem dnevu sicer potrdili 14.042 novih okužb, kar je za nedeljo zelo visoka številka. Sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 ljudi se je povečala na 1085. V bolnišnicah je na zdravljenju 2923 covidnih bolnikov, od tega jih je 528 na intenzivni negi, to je 42 več kot v soboto. Covid-19 je terjal še 22 življenj, v zadnjem tednu pa 309. V celoti je trenutno cepljenih 66 odstotkov prebivalcev države.
Proti covidnim potrdilom
Tudi v Zagrebu je bil v soboto shod nasprotnikov covidnih potrdil, ki so obvezna v zdravstvu, sociali ter državnih in javnih ustanovah, in drugih epidemioloških ukrepov. V prestolnico jih je prispelo 15 tisoč z vseh koncev države. Menili so, da oblasti državljane brez covidnih potrdil protiustavno in protizakonito izključujejo iz družbenega življenja, jim onemogočajo odhod na delo in študij ter odrekajo temeljno ustavno pravico do dela. Na transparentih tako imenovanega Belega tihega marša je bilo videti napise, kot so "Ne slepemu zaupanju oblastem", "Živi in pusti drugim, da živijo" ter "Smrt covid fašizmu, svoboda narodu". Na Trgu bana Jelačića so protestniki napadli poročevalca televizije RTL Gorana Latkovića. Od zadaj je dobil dva udarca v glavo in rebra. Naš sodelavec iz Zagreba Mladen Mali nam je povedal, da je to sicer bil shod proti vladi, vendar se je zbralo največ desničarjev, ki se bojijo, da bo desnosredinska vlada sedaj poostrila ukrepe: "Premier Andrej Plenković je bil doslej namreč pri ukrepanju zelo neodločen. Dopuščal svobodo gibanja, samo da je minila obletnica Vukovarja." V vukovarski koloni spomina minuli teden, kjer je skupaj hodilo več tisoč ljudi, tako niso bili zaukazani nobeni preventivni ukrepi - niti ne maske in tudi ne fizična razdalja.
Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah zabeležili 5614 novih okužb s koronavirusom, umrlo je 65 ljudi. Aktivno je okuženih skoraj 35.000 ljudi, med katerimi jih je 2542 na zdravljenju v bolnišnicah. Respirator potrebuje 320 bolnikov.
Na Nizozemskem so protikoronske ukrepe zaostrili že pred tednom. Poleg pogoja PCT so razširili obvezno uporabo zaščitne maske in uvedli krajši delovni čas trgovin in lokalov. V petek in v soboto zvečer se je v mestih zbralo na tisoče nasprotnikov vladnih ukrepov. Večina je protestirala mirno, toda manjšina se je s policijo oba večera zapletla v izgrede. V Haagu je bilo v soboto poškodovanih pet policistov. Aretirali so 19 ljudi. "Na policiste so med drugim s streh metali pirotehnične izdelke in kamenje," je sporočila policija. Kamen so vrgli tudi v reševalno vozilo z bolnikom in razbili okno vozila. Skupaj so po državi v soboto aretirali okoli 30 ljudi. V Amsterdamu se je zbralo več tisoč nasprotnikov omejitvenih ukrepov, čeprav je ena od skupin zaradi petkovega nasilja sobotni protest odpovedala. V mestih Alkmaar na zahodu države in Almelo na vzhodu so navijači vdrli na dve nogometni tekmi prve lige, ki sta zaradi epidemije potekali pred praznimi tribunami. Tekmi so prekinili za več minut.
V Rotterdamu streljali
Novi izgredi so v soboto izbruhnili tudi po nasilnih petkovih protestih v Rotterdamu. Takrat je policija celo streljala in uporabila vodni top. "Tri protestnike je ranil naboj. Še vedno so v bolnišnici," je sporočila policija. Kriminalistični preiskovalni urad preiskuje, ali so poškodbe povzročili policijski naboji. Vsega skupaj je bilo v Rotterdamu ranjenih sedem ljudi, vključno s policisti. Policija je v petek tam aretirala 51 ljudi, od tega polovico mladoletnih. Državo so sicer najhujši izgredi po štirih desetletjih zadeli že januarja, ko je v veljavo stopila nočna omejitev gibanja. A eden še strožjih ukrepov morda šele prihaja. Vlada namreč razmišlja, da bi necepljenim proti covidu-19 prepovedala vstop v bare in restavracije.
Tudi v nedeljo zvečer Nizozemci na ulicah
V več nizozemskih mestih so v nedeljo zvečer že tretji dan zapored potekali protesti proti ukrepom za omejitev širjenja novega koronavirusa. Znova so izbruhnili tudi izgredi, so pa bili tokrat nekoliko manj nasilni kot pretekli dve noči v Rotterdamu in Haagu. Protestniki so v mestih Groningen in Leeuwarden na severu, v Enschedeju na vzhodu in Tilburgu na jugu uporabljali pirotehnične izdelke in uničevali lastnino. V Leeuwardnu je bila začasno prekinjena nogometna tekma, potem ko so navijači, ki zaradi omejitev nimajo dostopa na tekme, na igrišče metali petarde.
Tudi tokrat je policija več ljudi pridržala. Med drugim so zaradi nasilja aretirali pet izgrednikov v središču mesta Enschede blizu nemške meje, v Rotterdamu pa so jih prijeli 26, ker so prav tako med polčasom nogometne tekme policijo obmetavali s pirotehničnimi sredstvi, smetnjaki in drugimi predmeti. Skupno je bilo v zadnjih dneh protestov proti najnovejšim omejitvam javnega življenja po navedbah policije in lokalnih medijev pridržanih že 130 ljudi.
Na Nizozemskem je spričo zaostrenih epidemioloških razmer pred dobrim tednom dni začelo veljati tritedensko delno zaprtje javnega življenja s strogimi omejitvami glede delovanja restavracij, trgovin in športnih dogodkov. (STA)
Na Slovaškem in Češkem od danes zaprtje javnega življenja velja za necepljene. Ukrepe zaostrujejo na Madžarskem. Po obveznih zaščitnih maskah v javnem potniškem prometu sledi nošnja mask v notranjih prostorih z izjemo pisarn in športnih dvoran. Obvezno cepljenje proti covidu-19, ki že dlje časa velja v zdravstvu, bodo na Madžarskem razširili še na javni sektor. Pogoj PCT v gostinstvu in na prireditvah so spet uvedli tudi na Danskem. V Romuniji, kjer imajo enega od najnižjih deležev cepljenih proti covidu-19, so že konec oktobra uvedli obvezno nošnjo zaščitnih mask tudi na prostem, zaprli so gostinske lokale v nočnih urah ter uvedli dodatne omejitve za necepljene, kot je prepoved odhoda od doma v nočnih urah ter vstopa v gostinske lokale in kulturne ustanove.
V Italiji, kjer je proti covidu-19 cepljenih 84 odstotkov prebivalstva, so že oktobra uveljavili pogoj PCT na delovnem mestu. Sedaj je oživela tudi razprava o morebitnem obveznem cepljenju proti covidu-19. Konec tedna so bili znova protesti zoper proticovidne ukrepe v več mestih države. Posamezne italijanske dežele podpirajo tudi zaprtje javnega življenja za necepljene, vendar italijanska vlada to za zdaj zavrača.
