Pred ponedeljskim vrhom procesa Brdo-Brioni, deset let stare slovensko-hrvaške pobude za čim hitrejši vstop zahodnobalkanskih držav v Evropsko unijo, se je njegov slovenski gostitelj predsednik Borut Pahor danes mudil v Beogradu pri srbskem kolegu Aleksandru Vučiću.
Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija STA, sta sogovornika ponovila nasprotovanje spremembam meja na Zahodnem Balkanu. Vučić je na skupni tiskovni konferenci posebej poudaril, da Beograd zagovarja načelo nespremenljivosti meja. Namreč, je ocenil Vučić, gre za najtežje vprašanje, še posebno za države, ki so priznale Kosovo, med katerimi je sicer tudi Slovenija. Zato je ponovil, da Srbija, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, saj zagovarja izključno načelo nespremenljivosti meja v skladu z odločitvami Združenih narodov. "Imamo drugačno stališče glede neodvisnosti Kosova. Ko slišim, da ne bo sprememb meja, kot pravi Pahor, brez spopadov, se strinjam," je dejal Vučić. Boji pa se, da gre pri zagovarjanju nespremenljivosti meja za "licemerje zahodnih sil, ki nimajo načel ali pa jih imajo po potrebi". Pri tem je omenil leto 2008, ko so se, kot je dejal, spreminjale meje Srbije. Takrat je Kosovo razglasilo neodvisnost. Zato je, je dodal Vučić, posredoval glede deklaracije, ki naj bi jo sprejeli v ponedeljek na vrhu na Brdu pri Kranju, da "da nespremenljivosti meja, a v skladu z odločitvami Združenih narodov". Pred tem je sicer v izjavi po pogovorih poudaril, da podpira dialog Beograda in Prištine, saj zamrznjeni konflikti niso dobri in se končujejo "z več sto mrtvimi". To je sicer dejal predsednik Vučić, ki je še pred slabimi tremi leti s takratnim kosovskim predsednikom Hashimom Thacijem na glas razmišljal o zamenjavi ozemelj.
Na novinarsko vprašanje, ali lahko slovenski predsednik pojasni stališče o nespremenljivosti meja v regiji, je tudi Pahor ponovil nasprotovanje spreminjanju meja, saj mirna sprememba meja ni mogoča. To je označil kot pomembno ne samo za mir in stabilnost v regiji, ampak tudi za EU. Ob vprašanju je bilo čutiti tudi senco tako imenovanega non-paperja, ki je predvidel "mirno" spreminjanje meja v regiji in za katerega se je nekaj časa ugibalo, ali ni nastal v Sloveniji v kabinetu premiera Janeza Janše, ki pa je to kasneje zanikal. "Imenitno bi bilo, če bodo države Zahodnega Balkana bolj ali manj istočasno stopile v EU," je tako v Beogradu na tiskovni konferenci še dejal Pahor, "saj samo tak pristop omogoča mir in stabilnost, kar je v interesu vseh, ne glede na razlike". Pahor je z današnjim "odkritim, iskrenim in prijateljskim pogovorom z Vučićem" sklenil ločena srečanja z vsemi voditelji pobude Brdo-Brioni. V nedeljo zvečer se sicer v Sloveniji še sestane s sovoditeljem procesa hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem.
Že včeraj se je bil Pahor v Prištini sestal tudi s predsednico Kosova Vjoso Osmani. V izjavi za medije je "kot velik zagovornik dialoga Priština-Beograd" izrazil pričakovanje, da bodo nove oblasti na Kosovu pripravljene dati dialogu novo spodbudo. Večji del izjave je sicer posvetil izpostavljanju pomena širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Pahor se je že prejšnji teden v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem in v Tirani s predsednikom Albanije Ilirom Meto. Marca je bil na sestanku z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, lani septembra pa s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim.
Po ločenih sestankih Pahor ugotavlja, da se je med voditelji in med ljudmi v regiji zmanjšalo zaupanje v evropsko perspektivo. Po njegovem mnenju je to delno povezano s počasnejšim širitvenim procesom, kot so ga te države pričakovale: "Zato je z vidika miru, varnosti in blaginje ljudi za Zahodni Balkan in za Evropo zelo pomembno, da zdaj pride do stališča Evropske unije, da je širitev na Zahodni Balkan geopolitična nujnost."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
