Z nekdanjima vojaškima pilotoma o dogodku v Zagrebu: Čigav je skrivnostni letalnik?

Okoli 23. ure v četrtek je prebivalce Zagreba prestrašil glasen pok, ki ga je, kot se je kasneje izkazalo, povzročil padec še neidentificiranega letalnika. Po prvih podatkih naj bi razbitine izdajale, da gre za brezpilotno letalo Tupoljev Tu-141 Striž. Gre za letalnike sovjetske izdelave, namenjene izvidniškim nalogam, tehtajo več ton, ki so jih začeli proizvajati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Po besedah hrvaškega ministra za obrambo Maria Banožića naj bi bil letalnik na Hrvaško priletel iz Madžarske s hitrostjo 700 kilometrov na uro. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je v vladnem sporočilu javnosti prenesel besede madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki naj bi mu bil povedal, da je plovilo na Madžarsko priletelo iz Romunije. Ruska tiskovna agencija Tass pa je v petek popoldne sporočila, da naj bi bilo še eno letalo istega tipa v četrtek strmoglavilo na Krimu v bližini mesta Krasnoperekopsk.

Tako Rusi kot Ukrajinci trdijo, da letalnik ni njihov

Predsednik Združenja vojaških pilotov Slovenije Adolf Kužnik najprej izpostavlja vprašanje doleta takšnega letalnika: "Prvi pomislek, ki ga imam ob tem, je, ali bi imel dovolj goriva, da bi priletel iz Ukrajine. S tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali bi lahko priletel tudi iz katere od bližnjih držav?" Tovrstni letalniki imajo sicer točno določene trase, po katerih letijo, a tokrat, vsaj na prvi pogled, ni šlo vse po načrtih. "Po prvih informacijah gre za zastarel letalnik, pri takšnih pa se lahko marsikaj zgodi, lahko bi prišlo tudi do napake v navigacijskem sistemu," pravi Kužnik.

Na veleposlaništvu Ruske federacije v Zagrebu so za spletni portal Index povedali, da naj bi bil letalnik proizveden v Ukrajini in da ruske oborožene sile od razpada Sovjetske zveze več nimajo takšnih letalnikov. Kot so zapisali pri spletnem portalu The War Zone, naj bi bila Ukrajina še edini znani uporabnik tovrstnih letalnikov, a naj bi bili po poročanju več medijev Ukrajinci sporočili, da strmoglavljeni letalnik ni njihov. Je možno, da bi jih vseeno še kakšna druga država v regiji imela v zalogi?

Nekdanji vojaški pilot in poveljnik letalske enote Slovenske vojske Jožef Žunkovič pojasnjuje, da takega tipa letala več ne uporabljajo v nobeni od vzhodnoevropskih držav Nata, prav tako ne v Srbiji. Sam meni, da gre za nesrečen primer letalnika, ki je zašel iz Ukrajine. "Gre za tehnologijo, ki ni stoodstotno zanesljiva. Še posebej v primeru starejše letalske tehnologije je negotovo tudi delovanje navigacijskih sistemov. Ne vemo, s čim točno so opremljali takšne stare ruske letalnike. Domnevam, da gre za podobne avtomatske sisteme, kakršne so začeli takrat uvajati v letalih Mig-21, ampak to je težko z gotovostjo trditi," pravi Žunkovič. Dodaja, da ruska vojska danes uporablja sodobnejša izvidniška letala. "O letalstvu v tej vojni ne vemo praktično ničesar, razen tega, da padajo bombe, pri čemer niti ne vemo natančno, za kakšne vrste izstrelkov gre. Zanesljivost takšnih informacij je zelo težko preverjati." Medtem že krožijo številne teorije o tem, kako je možno, da je letalnik strmoglavil v Zagrebu, po eni od teh, naj bi bili zračno plovilo namesto v ukrajinsko mesto Jarun pomotoma poslali na istoimenski del Zagreba.

Sreča, da ni zadel stanovanjske stavbe

Padali, ki so ju našli v bližini nesreče, naj bi pripadali letalniku, ki so po Kužnikovih besedah običajno opremljena z njimi: "V primeru, da mu zmanjka goriva ali pride do druge situacije, v kateri bi nenadzorovano padel, se lahko aktivirajo padala, ki potem ublažijo padec. A to se očitno v tem primeru ni zgodilo, saj je ob trku nastal precej velik krater." Čeprav so tovrstni letalniki prvenstveno namenjeni zbiranju informacij, se poraja vprašanje, ali bi lahko nosil tudi oborožitev? Žunkovič meni, da je to malo verjetno: "V tem primeru bi potreboval digitalni prenos podatkov in natančno določeno tarčo. Oborožitev bi vplivala tudi na porabo goriva, zmanjšala bi se nosilnost letalnika, torej je to zelo malo verjetno. Teoretično je sicer vse možno, v praksi pa ne." Sicer se, kot pove Kužnik, drugi tipi letalnikov, uporabljajo tudi za oborožene napade. "Američani so recimo v Afganistanu napadali ravno z droni, to so počeli tudi v Iraku. Brezpilotni letalniki so pri vojskah postali priljubljeni, saj zanje ne potrebujejo posadk, ki bi jih neposredno upravljale oziroma lahko to počnejo na tleh z računalniki. So pa zelo učinkoviti, saj lahko zagotovijo veliko udarno moč." To odpira še dodaten varnostni vidik, v primeru, da takšen letalnik, ki že sam tehta šest ton, z oborožitvijo pade na večje, gosto naseljeno območje, kakršno je recimo Zagreb. "Že zdaj je sreča, da ni zadel kakšne stanovanjske stavbe. Dejstvo pa je, da je ta vojna relativno blizu, kar je nevarnost," še pove Kužnik.

Ob tem, da je plovilo neopaženo preletelo več držav članic Evropske unije in Nata, se odpira tudi vprašanje nadzora in varovanja zračnega prostora, opozarja Žunkovič: "Ne gre za tako majhen letalnik, da ga ne bi mogli opaziti."