Zakaj neki Avstrija ne gre v Nato?

Medtem ko si skandinavski, doslej nevtralni državi, Finska in Švedska zavoljo Putinove vojne v Ukrajini prizadevata za čimprejšnjo vključitev v vojaški pakt Nato, pa Avstrija, še ena članica Evropske unije, ostaja neprizadeta.

Ali je to povezano z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, na podlagi katere so se štiri okupacijske sile po drugi svetovni vojni umaknile z ozemlja severne sosede, smo povprašali celovškega odvetnika in strokovnjaka za avstrijsko ustavno pravo Rudija Vouka. "Ne, sploh ne! Avstrija je tedaj prostovoljno sprejela nevtralnost, ki v državni pogodbi ni ne zapisana ne zahtevana. Dunaj je nekaj mesecev po podpisu te pogodbe sam od sebe sprejel ustavni zakon o nevtralnosti. To je seveda bila reakcija na blokovsko delitev sveta in nekakšna kupčija s Sovjetsko zvezo, da ji izrazi pomiritev in hvaležnost. Ta avstrijska nevtralnost je skozi desetletja postala neko stanje komoditete, udobnosti, ki se ji nihče tukaj v resnici noče odreči. Pa čeprav bi vse skupaj zahtevalo samo nov ustavni zakon, ki ga Avstriji ne bi bilo treba vsiliti od zunaj. Tako pa se Avstrijcem zdi, da bodo že drugi poskrbeli za njihovo varnost."

Vouka spomnimo, da je vendarle v avstrijski javnosti potekala neka javna debata o smislu njene nevtralnosti v teh nepredvidljivih časih, ki pa se je hitro končala. "Drži," potrdi in nadaljuje, "debata je potekala na pobudo resnih mislecev, ki so v najpomembnejših medijih o nujnosti tega preizpraševanja objavili odprto pismo. To so bili pripadniki strokovne srenje, najrazličnejših think tankov, političnih svetovalnic, in ne člani političnih strank ali vojske. Pri čemer niso rekli, kako naj se Avstrija odloči o svoji nevtralnosti. Želeli so zgolj, da bi nevtralnost na novo premislili. Presenetljivo pa je avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je nedavno pompozno obiskal Kijev, temu po dveh, treh dneh naredil konec z besedami, da je debata končana in da Avstrija ostaja nevtralna."

Vouk še doda, da med političnimi silami edino liberalna stranka Neos zagovarja vključitev v Nato, vsi drugi pa so bolj tiho. Vouk tudi omeni, da sedmi člen Avstrijske državne pogodbe še zmeraj ni uresničen in da ga Slovenija kot naslednica sopodpisnice te pogodbe Jugoslavije še ni notificirala: "Sedaj je to spričo Putinove agresije postal dodaten problem. Rusija je depozitarka te pogodbe po Sovjetski zvezi. Toda da bi Slovenija, ko so mi o tem govorili člani prihodnje slovenske vlade, pri Putinu, za katerega ne vemo, kakšno vlogo bo v prihodnje igral, zahtevala notifikacijo, je ta hip mimo. Ljubljana je pri tem vprašanju evidentno zamudila trideset let," je bridek naš sogovornik, pripadnik slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Še enega avstrijskega sogovornika smo povprašali o usodi avstrijske nevtralnosti. Michael Petrowitsch, muzealec in publicist iz Gradca, pravi: "Pri našem političnem establišmentu ni nobene želje, da bi na kocko postavil odnose z Rusijo. Predvsem je Avstrija celo bolj kot Nemčija odvisna od ruskega plina. Kar 80-odstotno! Druga stvar je, da imajo ruski milijarderji na avstrijskih jezerih najbolj prestižne nepremičnine, kar je dodaten vir prihodkov za proračun. Marsikateri naš politik pa je s Putinom gojil pristne odnose. Največ debate o nevtralnosti Avstrije je bilo sredi devetdesetih let, ko so se za članstvo poleg Slovenije potegovale še druge avstrijske sosede: Češka, Slovaška in Madžarska. Čeprav EU ne predstavlja nobenega vojaškega faktorja, pa se Avstrija tedaj v Nato ni včlanila. Avstrijcem pa je vsa ta desetletja od suverenosti nevtralnost postala samoumevna, nekako tako kot Švicarjem."

Medtem je včeraj švedska premierka Magdalena Andersson potrdila, da bo njena vlada formalno zaprosila za članstvo v Natu. Tudi finski parlament je včeraj pričel razpravo o prošnji za članstvo te doslej nevtralne države za članstvo v Natu, kar je odgovor na rusko ofenzivo proti Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika večina od 200 finskih poslancev podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa je sporočil, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in zato bo do glasovanja o vstopu minilo več dni.

Vsekakor gre v obeh državah za dramatičen preobrat v primerjavi s politiko vojaške neuvrščenosti, ki na Finskem traja že več kot 75 let, na Švedskem pa dve stoletji.

Rusija je medtem obe državi večkrat posvarila pred posledicami, če bosta zaprosili za vstop v Nato.