Evropska komisija je predstavila poročilo o prvih spoznanjih pandemije covida-19 za boljšo pripravljenost EU na spopadanje s prihodnjimi pandemijami. Gre za seznam desetih naukov, med drugim komisija predlaga imenovanje evropskega glavnega epidemiologa in vzpostavitev okvira za aktiviranje izrednih razmer v EU. To bo po pričakovanjih komisije pripomoglo k boljšemu predvidevanju tveganj za javno zdravje in izboljšanju načrtovanja ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter s tem k hitrejšemu in učinkovitejšemu skupnemu odzivanju na vseh ravneh.
To je "iskrena ocena naukov", pridobljenih v pandemiji na področju zdravja, predvsem javnega zdravja. Iz teh izhajata dve pomembni ugotovitvi. Prva je, da nobena država in regija na svetu ni bila povsem pripravljena na pandemijo, pri čemer EU in njene članice niso bile izjema, ugotavljajo v Bruslju.
Nobena država in regija na svetu ni bila povsem pripravljena na pandemijo, EU in njene članice niso bile izjema, ugotavljajo v Bruslju
"Druga ugotovitev pa je, da smo morali delovati z zelo šibkimi pravnimi podlagami," je ob predstavitvi dejal podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja. Ob tem je spomnil, je zdravstvena politika področje, kjer pristojnosti EU niso velike.
Med pomembnimi uspehi v spoprijemanju s pandemijo je Schinas omenil skupno strategijo cepljenja v EU, digitalno covidno potrdilo, mednarodno pobudo za cepiva Covax, kjer je imela EU osrednjo vlogo, ter zelene prometne pasove za hiter pretok blaga.
Izboljšan evropski sistem za zbiranje informacij o pandemijah naj bi bil uveden še letos.
EU bi morala do konca leta imenovati tudi evropskega glavnega epidemiologa, ki bi deloval kot "osrednja točka obveščanja v kriznih časih", je povedal Schinas.
Za boljšo pripravljenost naj bi komisija letno pripravila poročilo o stanju pripravljenosti. EU bi prav tako morala vzpostaviti okvir za aktiviranje izrednih pandemičnih razmer v uniji in nabor orodij za krizne razmere. Pospešiti je treba tudi vzpostavitev evropske zdravstvene unije, napovedane do konca leta, in organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki bi moral začeti delovati do začetka prihodnjega leta.
Med ostalimi spoznanji Evropska komisija navaja še vzpostavitev obsežne platforme EU za multicentrična klinična preskušanja, krepitev splošne odpornosti sistemov zdravstvenega varstva članic, nadaljnje mednarodno delovanje EU, kot je pobuda Covax, ter usklajen pristop k boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam.
To poročilo o prvih spoznanjih v zvezi s pandemijo bo prispevalo k razpravi voditeljev držav članic EU na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Predstavljeno bo Evropskemu parlamentu in Svetu EU, komisija pa bo nato v drugi polovici leta predložila konkretne rezultate.
