Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN. Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN.
"Nad Ukrajino je bil izvršen zločin in zahtevamo pravično kazen," je dejal Zelenski. Ukrajina sicer že dlje časa zahteva odvzem stalnega sedeža v Varnostnem svetu, ki da si ga je Rusija prisvojila po razpadu Sovjetske zveze.
Mobilizacija 300.000 ruskih vojakov, ki jo je po porazih na bojiščih v Ukrajini v sredo napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, je za Zelenskega jasen znak, da Rusija ni resna glede pogajanj za končanje vojne. "Govorijo o pogovorih, a naznanijo vojaško mobilizacijo. Govorijo o pogovorih, a naznanijo izvedbo psevdoreferendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine," je dejal.
"Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države," je poudaril.
Na Putinove zadnje poteze so se sicer odzvale tudi članice EU, potem ko je visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell v New Yorku v sredo zvečer sklical izredno zasedanje zunanjih ministrov. V izjavi v imenu EU po zasedanju je Borrell izrazil najostrejšo obsodbo stopnjevanja ruske nezakonite agresije.
Takojšen umik Rusije z ozemlja Ukrajine
"Z delno mobilizacijo je Rusija 21. septembra izbrala konfrontacijo, kakor tudi z nezakonitimi referendumi in z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje," med drugim pravi izjava in izraža neomajno podporo EU Ukrajini ter zahteva takojšen umik Rusije s celotnega ozemlja države.
Putinovo odločitev je že pred tem kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da bo ta Moskvo še bolj osamila.
O ruski agresiji so na splošni razpravi med drugim govorili tudi nekateri voditelji afriških držav, kjer ima Rusija še največ podpore, med drugim ker je pripravljena zagotavljati orožje tamkajšnjim samodržcem za ohranitev na oblasti ali upornikom za prevzem oblasti.
A po drugi strani ruska vojna zavira izvoz hrane iz Ukrajine. Predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara je tako vztrajal, da mora biti dostava ukrajinskega žita, ki se po dogovoru iz Istanbula zdaj spet izvaža preko Črnega morja, v Afriko prioriteta. Zadnja dva meseca naj bi šlo tja le 17 odstotkov ukrajinskega žita, od tega deset odstotkov v Egipt, ostalo pa v Sudan, Kenijo, Somalijo in Džibuti.
Predsednik Zambije Hakainde Hichilema je opozoril, da naraščanje cen hrane ogroža ves napredek pri razvoju, ki je bil dosežen v zadnjih letih. Skupaj z drugimi je sicer opozarjal tudi na uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se države v razvoju veliko težje soočajo kot razvite države.
Predsednik Kenije William Ruto je medtem opozoril, da se deli njegove države soočajo z najhujšimi sušami v zadnjih 40 letih, zaradi česar pomanjkanje hrane občuti že tri milijone prebivalcev. Nigerijski predsednik Muhammadu Buhari pa je izpostavil, da afriške države v ozračje spustijo le majhen delček toplogrednih plinov, a čutijo največ posledic.
Kijev Medvedčuka zamenjal za več kot 200 borcev iz Mariupolja in drugih ujetnikov
Ukrajina in Moskva sta v sredo izvedli najobsežnejšo izmenjavo ujetnikov doslej. V zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov je Moskva Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med katerimi so tudi borci iz Mariupolja in deset tujcev, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ukrajinci! Naše ljudi vračamo domov. Izmenjava se je pravkar končala. Danes imamo 215 dobrih novic. 215!" je izmenjavo ujetnikov navdušeno komentiral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
"Iz ruskega ujetništva smo rešili 215 ljudi - branilcev Azovstala in Mariupolja, pripadnikov narodne garde, marincev, mejnih straž, policistov, pripadnikov teritorialne obrambe in varnostnih služb. Zdaj so na varnem. Spominjamo se vseh in jih poskušamo rešiti," je nato danes zapisal na Twitterju.
Ob tem se je ukrajinski predsednik zahvalil turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu za "njegovo vodilno vlogo pri osvoboditvi" ukrajinskih borcev in Savdski Arabiji za posredovanje pri osvoboditvi desetih tujih državljanov, ki so bili v okviru izmenjave osvobojeni iz ujetništva v Rusiji.
Izmenjava je sicer potekala v več delih. V prvi fazi je Rusija Ukrajini vrnila 200 ukrajinskih ujetnikov, od tega 188 pripadnikov bataljona Azov, t. i. zadnjih branilcev Mariupolja, ki zaradi svojega vztrajanja v tamkajšnji jeklarni Azovstal v Ukrajini veljajo za nacionalne junake.
V zameno je dobila 67-letnega proruskega ukrajinskega oligarha Medvedčuka, ki so ga ukrajinske varnostne sile aretirale aprila. Proruski politik in eden najbogatejših Ukrajincev je bil namreč v hišnem priporu v Kijevu, iz katerega je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino pobegnil, a so ga nato prijeli na zahodu države.
Medvedčuk je sicer veljal za glavnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina v Kijevu. Leta 2018 je ustanovil stranko Opozicijska platforma za življenje, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2019 zasedla drugo mesto, tik za blokom Zelenskega. V ukrajinskem parlamentu je imela približno trideset poslancev, preden so jo marca prepovedali.
Začasni vodja ukrajinske varnostne službe Vasil Malijuk je v izjavi opozoril, da Medvedčuk ni bil le tesen prijatelj Putina, ampak tudi državni izdajalec, za kar obstaja vrsta dokazov. V preiskavi proti njemu so po besedah Malijuka med drugim "nevtralizirali številne subverzivne mreže in priprli izdajalce".
Predsednik Zelenski je prepričan, da je menjava Medvedčuka za "resnične borce" dobra novica. Kot je poudaril, so od njega v preiskavi "pridobili vse, kar so potrebovali", da ugotovijo resnico.
V drugi fazi izmenjave so medtem pet ukrajinskih poveljnikov, med njimi poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, zamenjali za 55 ruskih ujetnikov, ki jih je Zelenski označil kot ljudi, ki "si ne zaslužijo ne pomilovanja, ne sočutja, niti omembe ne. Tisti, ki so se borili proti Ukrajini. In tisti, ki so izdali Ukrajino. Tisti, ki jih definitivno ne potrebujemo."
Omenjenih pet ukrajinskih poveljnikov so medtem, kot je pojasnil, prepeljali v Turčijo. Tam naj bi udobno in varno živeli do konca vojne "pod osebnim protektoratom turškega predsednika," je na Twitterju zapisal beloruski opozicijski medij Nexta.
V zadnji fazi je Rusija izpustila še deset tujih zapornikov - pet Britancev, dva Američana, enega Maročana, enega Šveda in enega Hrvata. Domov jih bodo prepeljali preko Savdske Arabije, kjer so ponoči že potrdili njihov prihod. Hrvaško zunanje ministrstvo je svojega državljana identificiralo kot Vjekoslava Prebega, ki je bil zajet aprila. Domov naj bi se vrnil še danes.
