Življenje Ukrajincev med vojno

Boris Jaušovec
21.09.2022 06:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ženja Duhovič: "Ne smemo pozabiti na tiste, ki so v tej vojni izgubili vse."
Foto Miha Dajčman

Splošna razprava, 77. po vrsti, voditeljev v New Yorku, ki se je začela včeraj, tokrat prvič po dveh letih omejitev zaradi pandemije koronavirusa spet poteka v živo. Za govorniškim odrom se bo do začetka prihodnjega tedna zvrstilo 193 predsednikov, premierjev in ministrov ter veleposlanikov. Na daljavo pa se bo s posebnim dovoljenjem članic ZN kljub ugovoru Rusije oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. O Ukrajini bo v četrtek na ravni zunanjih ministrov potekalo tudi zasedanje Varnostnega sveta.

Medtem ko se je izvedelo, da kanijo na proruskih separatističnih ozemljih v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck in Herson ter morda celo tudi v Zaporožju že med 23. in 27. septembrom pripraviti referendume o priključitvi k Rusiji, smo včeraj po telefonu govorili s sogovornikoma, ki živita v tej državi. Oba sta se strinjala, da v omenjenih regijah hitijo z referendumi, ki jih je napovedal tudi nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, predvsem spričo vse večjih vojaških uspehov Ukrajincev na vzhodni in južni fronti.

Prvi sogovornik, ki živi v Kijevu in je želel ostati anonimen, nam je povedal, da so zadnji vojaški uspehi Ukrajincem dvignili samozavest, čeprav je že vse od začetke ruske invazije med njimi vladal nekakšen trmasti optimizem: "Življenje v Kijevu se približuje normalnemu, čeprav še imamo policijsko uro od enajste ure zvečer do pete ure zjutraj. Sedaj, ko se prej zmrači, sicer lahko pričakujemo, da se bo policijska ura podaljšala. Zračni alarmi se še oglašajo tri- ali štirikrat na dan, vendar ruski izstrelki ne padajo več po predmestjih prestolnice. Zračni prostor nad Ukrajino za civilno letalstvo ostaja zaprt. Tako da tisti, ki morajo potovati, najlažje potujejo z avtomobilom. Le občasno z letališča v Lvovu spustijo v zrak kakšno potniško letalo za Poljsko. V poletnih mesecih smo sicer trpeli pomanjkanje goriv za osebna vozila. Domnevam, da je vse gorivo šlo v roke vojski, zdaj pa je oskrba že veliko boljša. Osnovne šole so ta mesec začele pouk, vendar ne vse. Mnogi otroci se izobražujejo na daljavo, sploh tisti, katerih šole ne premorejo zaklonišč." Neimenovani sogovornik še pove, da je bilo pred vojno v Kijevu blizu štiri milijone ljudi: "Ob ruski invaziji jih je drugam po Ukrajini in v tujino pobegnil dober milijon. Sedaj jih je tu spet več kot tri milijone. Mnogi so si namreč spričo uspehov na vojaškem področju drznili vrniti. Toda treba je računati, da je med njimi blizu pol milijona beguncev iz južnih in vzhodnih delov države, kjer vojna še divja z vso silovitostjo."

Drugi sogovornik je begunec iz Kijeva Ženja Duhovič, ki po mnogih selitvah po zahodu Ukrajine zdaj živi v Užhorodu, na meji s Slovaško, v Zakarpatju. Spoznala sva se letos marca, ko je v drugem zakarpatskem mestu Hust ob romunski meji sprejel humanitarno pomoč slovenskih občin najbolj ogroženim ukrajinskim mestom, denimo Buči. Večerova ekipa je tedaj spremljala to ekspedicijo. "Žena je bila nekaj časa begunka v Sloveniji. Sedaj se je vrnila in živiva s sinom v Užhorodu. Hčerki, ki je bila nekaj časa s soprogo v Murski Soboti, pa se je uspelo vpisati na univerzo v litovskem Kaunasu," začne svojo pripoved ukrajinski prijatelj. "Ma, bencina za avtomobile je zdaj dovolj, pa še približno 20 odstotkov je cenejši od tistega v Sloveniji," pove hudomušno. "Bolj se bojimo zime, saj ne bo dovolj ogrevanja niti za bolnišnice, kaj šele za šole. Vendar pripravljamo drva. Na srečo je hrane dovolj. Proizvajamo jo po večini Ukrajinci sami." Vprašam ga, ali je v njegovi družbi zavladala kakšna evforija zavoljo vojaških napredovanj. "Seveda smo veseli osvobojenih ozemelj! Toda ne smemo pozabiti na tiste, ki so v tej vojni izgubili ne le streho nad glavo, pač pa svoje najbližje. V Izjumu so spet odkrili več kot 400 grobov mučenih in ubitih. Njihovi svojci so soočeni z nepopisljivimi travmami in to se bo zarezalo v našo kolektivno zavest."

Opozori me še: "Rusija bi morda lahko zaradi porazov segla po nuklearnem orožju. Recimo, po taktičnih jedrskih bombah ali pa bi napadla kakšno našo jedrsko elektrarno. Tudi ta grožnja nam nenehno hodi po glavi," je realen Kijevčan na začasnem bivanju, kot upa, v Užhorodu. O Zelenskem in njegovih nenehnih javnih nastopih ter pozivih svetu po pomoči zlasti v orožju pa Duhovič znova bolj duhovito navrže: "Pa saj je Zelenski igralec! Mislim, da kot predsednik to svojo igro pred zahodnimi partnerji dobro opravlja."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta