Isti sodnik je že marca ugotovil, da je Trump najverjetneje kršil zakon z oviranjem dela kongresa, ko je širil volilne laži. David Carter odloča v pravnem sporu med kongresnim odborom, ki preiskuje napad privržencev Donalda Trumpa na kongres 6. januarja lani, in nekdanjim Trumpovim odvetnikom Johnom Eastmanom, ki odboru noče predati zahtevanih informacij oziroma sporočil med njim in Trumpom.
Carter je Eastmanu že ukazal predajo večine sporočil, nekaj pa je pustil zaupnih. V sredo je ukazal, da odboru preda še 33 dodatnih sporočil, ker da so del kaznivih dejanj, povezanih s Trumpovim spodkopavanjem izida predsedniških volitev 2020.
"Elektronska sporočila med Eastmanom in Trumpom dokazujejo, da je bivši predsednik vedel, da številke o volilnih prevarah, ki jih je navajal, niso resnične, vendar jih je ponavljal naprej," je odločil sodnik. Sporočila po sodnikovem prepričanju dokazujejo, da je bil namen Trumpovih obtožb zavlačevanje oziroma oviranje potrditve volilnega izida v kongresu 6. januarja.
Kongresni odbor je doslej v svoji preiskavi in na javnih zaslišanjih nazorno pokazal, da je Trump zavračal poraz na volitvah z laganjem o volilnih prevarah.
Njegovi odvetniki so najprej poskušali s tožbami, ki pa so padale na sodiščih vse do vrhovnega, nakar so se domislili, da podpredsednik ZDA Mike Pence v svoji formalni vlogi 6. januarja ne bi potrdil volilnih izidov po posameznih državah. Pence pri tem ni hotel sodelovati, Trumpovi privrženci pa so nato napadli kongres.
Trumpa zaslišali pod prisego v tožbi zaradi obrekovanja
Donald Trump je v sredo odvetnikom pisateljice in novinarke E. Jean Carroll, ki ga toži zaradi obrekovanja, podal izjavo pod prisego. Carrollova ga toži zaradi obrekovanja, ker je na položaju predsednika zanikal, da jo je posilil, in jo ozmerjal z lažnivko. Kmalu ga bo tožila še zaradi posilstva na državnem sodišču New Yorka.
Dokler je bil na položaju predsednika, tožba ni mogla naprej, sedaj pa ni več predsednik in zvezni sodnik Lewis Kaplan je pretekli teden odločil, da je zavlačevanja dovolj in da mora Trump podati izjavo pod prisego.
Kaj točno je Trump na svojem posestvu Mar a Lago povedal odvetnikom tožnice, zaenkrat ni znano, so pa pravni analitiki ugibali, da se bo verjetno skliceval na peti amandma k ustavi, ki ščiti pred samoobtožbo. Na ta amandma se ponavadi sklicujejo kriminalci, kar je Trump pred leti sam izjavil.
Trump je sicer pred dnevi obtožbe Carrollove znova označil za laži, kar mu utegne škoditi. Doslej so ga namreč njegovi odvetniki branili s tem, da je obtožbe javno zanikal, ko je bil na položaju predsednika in kot tak zaščiten pred civilnimi tožbami. Po uradni dolžnosti ga je moralo zagovarjati celo pravosodno ministrstvo.
V objavi na svojem družbenem mediju je Trump pred dnevi zapisal, da gre za prevaro in laž. "Čeprav tega ne bi smel povedati, bom. Ta ženska sploh ni moj tip," je o 78-letni Carrollovi zapisal Trump in ponovil, da celo sama nima pojma, na kateri dan, teden, mesec, leto in celo desetletje naj bi se ta tako imenovani dogodek zgodil.
Carrollova sicer trdi, da jo je Trump posilil v garderobi trgovine Bergdorf & Goodman na 5. aveniji na Manhattnu čez cesto od Trumpovega stolpa. To naj bi se zgodilo v 90. letih prejšnjega stoletja, tožnica se ne spomni natančnega datuma, je pa obdržala obleko, na kateri naj bi bili sledovi Trumpove DNK. Sodišče vzorca DNK od njega še ni zahtevalo.
Doslej se je izkazalo, da je lagal o tem, da tožnice nikoli še sploh ni srečal, saj ima Carrollova njuno skupno fotografijo z ene od zabav. Sojenje se bo začelo predvidoma 6. februarja na zveznem sodišču v New Yorku.
Še pred tem bo Carrollova vložila tožbo proti Trumpu zaradi posilstva, kar ji omogoča spremenjeni newyorški zakon, ki je za spolne zločine odpravil zastaralni rok.
