Ob zimskem obisku cvetličarne ali vrtnarije se nam oči zagotovo ustavijo na bujno cvetočih grmičkih, ki so skoraj do zadnjega centimetra prekriti z živobarvnimi cvetovi. Sobne azaleje, kot jim na splošno rečemo, so bahave podobe, a marsikdo se jih ne tako zelo upravičeno izogiba, ker njihova lepota v napačni sobi stanovanja lahko hitro mine.
Botanično te azaleje spadaj k slečem, Rhododendron, a pogovorno ostajamo pri azalejah. Poznamo tudi mnoge vrste in sorte, ki spomladi okrasijo naše vrtove, številne pa se namensko gojijo kot sobne rastline. Naj poudarim, da del teh dejansko na vrtu ne bo lepo uspevalo ali bodo celo propadle.
Kaj je problem?
Nekje od februarja lahko kupimo bujno cvetočo rastlino, ki pa v marsikaterem domu že po nekaj dnevih kaže videz uvelosti, rjavenja cvetnih popkov ... Najpogostejši vzrok za nenadni propad rastline je previsoka temperatura v stanovanju. Sobna azaleja ima najraje hladen prostor, kjer je temperatura med 8 in 12 stopinjami Celzija. Če bo nekoliko topleje, bo samo hitreje odcvetela, če pa jo izpostavimo 20 stopinjam Celzija ali več, se bomo od nje najverjetneje hitro poslovili.
Tudi zasušitev nam te rastline hitro zamerijo, zato le poskrbimo za redno zalivanje, najbolje kar v podstavek, da se gosto prekoreninjen lonček počasi in temeljito navlaži.
Kadar sobni azaleji zagotovimo svetlo in hladno mesto, je to zelo hvaležna lončnica, ki cveti dolgo obdobje in v tem primeru je več kot vredna vsakega evra.
Kisel substrat je bistven
Za sleče oziroma rododendrone na vrtu je marsikomu kristalno jasno, da potrebujejo precej kisel pH tal, in ker so sobne azaleje sorodne tem, prav tako ne prenašajo bazičnih tal. Problem je lahko tudi voda. Marsikje v Sloveniji je vodovodna voda precej trda in z njo nehote višamo pH, to pa sobnim azalejam onemogoča črpanje vseh potrebnih hranil in pojavi se rumenenje ali celo porjavelost robov listov. Veliko storimo že, če zalijemo s postano vodo.
Tudi zasušitev in trdo vodo nam hitro zameri
Kaj pa po cvetenju?
Za uspešno nadaljnje gojenje je po cvetenju potrebno presajanje. Večina kupljenih sadik ima namreč zelo prekoreninjen lonček in ta zbita gruda korenin je tudi zelo nehvaležna za zalivanje. Vzamemo malce večji cvetlični lonček in vanj presadimo azalejo, ki ji prej nekoliko natrgamo korenine po obodu grude. Če slednjega ne storimo, se rastlina le stežka vraste v novi substrat. Treba je uporabiti kisel namenski substrat, najbolje kar tistega, ki je namenjen slečem in drugim kisloljubnim rastlinam. Potrebno je tudi gnojenje in tudi v tem primeru je najbolje uporabiti gnojila za kisloljubne rastline.
Da bo ponovno zacvetela
Kmalu po cvetenju, lahko pa že med njim, poženejo novi poganjki s svetlo zelenimi listi. Če želimo obdržati lepo gosto obliko grmička, je treba te poganjke krajšati, a z opravilom ne odlašamo predolgo. Do poletja se bodo na vrhovih teh vejic že oblikovali nastavki za nove cvetne popke, in če vejice krajšamo pozno, odrežemo tudi potencial za cvet.
Maja je že dovolj toplo, da sobne azaleje lahko postavimo na prosto, predvsem poleti pa skrbimo, da bodo res ves čas zalite, sicer bodo začeli najprej odpadati predvsem starejši listi. Konec septembra ali v začetku oktobra se navadno ponovno toliko ohladi, da jih prenesemo noter.
