Čeprav imamo radi cvetoče travnike in druga travišča, si verjetno ravno zaradi bogastva Slovenije s tem krajinskim elementom ne želimo česa podobnega še doma. Morda pa le nimamo prave predstave, kaj vse lahko travniški slog pomeni in da to ni nujno "neurejen" videz vrta, kjer prevladujejo trave.
Najpreprostejša poteza je prenehati kositi del vrtne trate in s pomočjo dosajanja nekaterih tipičnih travniških cvetlic ustvariti grob približek divjega travinja. Čeprav so nam na voljo različne mešanice trav in cvetja za poustvarjanje cvetočega travnika, pa v praksi to zelo težko dosežemo na domači trati. Pestrost naših travišč je nastajala v stoletjih, če ne tisočletjih, gre za posebno ravnovesje, mi pa na hitro lahko dosežemo le skromen približek naravne pestrosti in lepote. Težava je v tem, da tiste cvetlice, ki so v mešanicah, zacvetijo prvo leto po setvi, nekaj še naslednje leto, potem pa jih komaj še kaj. Trave so namreč bolj agresivne in si vzamejo svoj prostor in hranila. Tako mnogokrat lažje vnesemo nekaj novih vrst cvetlic s sajenjem sadik neposredno v trato.
Seveda pa moramo spremeniti tudi režim košnje. Najbolje, je, da s prvo košnjo počakamo na poletje, da se razvijejo semena cvetlic, nekateri pa pokosijo tudi le jeseni.
Kako zastaviti in vzdrževati
Pri travniških zasaditvah najpogosteje uporabljamo kupljene sadike rastlin, ki jih razporedimo zelo mešano, tako da dobimo videz spontanega pojavljanja posameznih vrst. Če ne želimo zelo mešanega učinka ter vseeno želimo tudi na tem področju nekaj reda in nekakšne vrtne dorečenosti, lahko zastavimo z nekaj vrstami rastlin skupine in samo okoli teh skupin mešano razmestimo preostale. Možno je zasaditi zelnate trajnice bolj na redko in v večje prazne prostore med njimi zasejati nekaj drugih trajnic, dvoletnic ali celo enoletnic. Tako zasaditev vzdržujemo podobno kot običajne gredice, nekoliko bolj moramo paziti samo na to, da se katera vrsta ne bo preveč razrasla in zadušila drugih. Temu se sicer lahko izognemo že ob izboru, a je taka naloga že kar zahtevna, saj zahteva zelo dobro poznavanje različnih vrst rastlin. Največje opravilo je generalna rez zasaditve ob koncu ali na začetku sezone, če pa smo vključili rastline, ki so hvaležne za odstranjevanje odcvetelih cvetov, se med sezono lotimo še tega. Po nekaj letih začnemo razsajati največje sklope rastlin in nato postopoma vsako leto ali na nekaj let del preostale zasaditve.
Najpomembnejše so trave
Druga, intenzivnejša oziroma še bolj vrtnarska poteza pa je oblikovanje zasaditev cvetočih gredic, ki jih z naborom rastlin približamo naši flori. Bistvo travnikov so trave, zato pa prav pride veliko različnih nižjih do srednje visokih trav. Če želimo čim bolj slovensko oziroma vsaj evropsko podobo, se naslonimo predvsem na rušnato masnico, Deschampsia cespitosa, šašulico, Calamgrostis sp., stožko, Molinia sp., migalica, Briza sp., če imamo bolj sušno rastišče, se raje posvetimo bilnicam, Festuca spp., navadni sršici, Achnatherum calamagrostis, bodalicam, Stipa spp.
Dandanes je na voljo veliko različnih sort, tudi take s pisanimi listi. V glavnini težimo k uporabi takih, ki čim bolj spominjajo na naravno rastje, torej uporabimo predvsem zelenolistne vrste in sorte. Nekaj pozornosti namenimo tudi času, ko so neke vrste trav lepe. Rušnata masnica in gozdni šaš sta zimzelena do delno zelena, nekatere okrasne trave in šaši zacvetijo spomladi, največ je poletnih, nekaj pa je jesenskih. Z enakomerno razporeditvijo omenjenih dosežemo lep učinek celotno vrtnarsko sezono.
Vnesimo nekaj novih vrst cvetlic s sajenjem sadik neposredno v trato
Za cvetoč učinek
Od cvetočih trajnic so primerni na primer navadni rmani in križanci, Achillea millefolium, ivanjščice, Leucanthemum vulgare, strašnice, Sanguisorba spp., krvomočnice, Geranium spp., preprostejše zvončnice, kot je klobčasta, Campanula glomerata, grintavci, Scabiosa spp, grabljišča, Knautia spp., sibirska perunika, Iris sibirica, v vlažnejših tudi kačja dresen, Polygonum bistorta.
Bistveno je, da te sadike razmeščamo zelo mešano in z manjšimi "naključnimi" ter različno velikimi skupinami. Le tako bomo dosegli zelo naraven videz. Seveda so možne tudi bolj "kultivirane" različice, kjer v običajno cvetočo gredo umestimo nekaj več trav in že s tem dosežemo nekaj travniškega pridiha.
Čebulnice za popestritev
Marsikje na traviščih čebulnic sploh ne najdemo, spet drugje so te v naravi prisotne v velikem številu. Na suhih travniki in pašnikih se tako pogosto srečujemo z različnimi luki, Allium spp., na mokrotnih traviščih z močvirsko logarico, Fritillaria meleagris, poletnim velikim zvončkom, Leucojum aestivum, ponekod pa travinje pobelijo tisoči cvetov gorskega narcisa, Narcissus poeticus ssp. radiiflorus. Odvisno od tipa zasaditve in pogojev si torej lahko tudi na vrtu omislimo nekaj "čebulnega" dodatka. Lahko posežemo tudi po tujerodnih čebulnicah, le pazimo, da te ne bodo preveč eksotičnega videza.
