Cestarji, ki na novo barvajo oznake pred šolami, so me spomnili, da se bliža 1. september. Čeprav je minilo že toliko let, desetletij celo, odkar zame začetek šolskega leta ni neka prelomnica, pa me v teh dneh vedno znova prevzame tisti mešani grenko-sladki občutek obžalovanja zaradi skorajšnjega konca nečesa in hkratnega pričakovanja novega. Šolo sem imela rada, veselje, da bom spet tam, je premagalo grenkobo zaradi konca poletja in počitnic. Že tedne prej sem si pripravljala šolske potrebščine, ovijala zvezke, lepo uredila pisala v peresnici in barvice ... O, kako ponosna sem bila na svoje jollyke! Vsi smo jim tako rekli, barvicam Jolly.