Blaznež iz Angarska je najbolj krvoločen ruski morilec

Rusko sodišče je nekdanjega policista Mihaila Popkova, ki zaradi umora 22 žensk že prestaja dosmrtno zaporno kazen, v začetku tega tedna spoznalo za krivega še 56 umorov. S tem je postal najbolj krvoločen serijski morilec v novejši ruski zgodovini - sodišče mu je naložilo še en dosmrtni zapor in mu uradno odvzelo policijsko pokojnino.
Sodišče v sibirskem mestu Irkutsk je 54-letnega Popkova, znanega tudi pod vzdevkoma volkodlak in blaznež iz Angarska, spoznalo za krivega umora 56 ljudi med letoma 1993 in 2007, 55 žensk in policista, je v izjavi sporočilo tamkajšnje regionalno tožilstvo. Obsodili so ga tudi zaradi posilstva desetih žensk.
Popkov je samega sebe opisal kot "čistilca", ki je domače mesto očistil prostitutk. Vse njegove žrtve so bile ženske, stare od 16 do 40 let, z eno izjemo, saj je ubil tudi policista. Sodišče ga je že leta 2015 obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora 22 žensk. Kasneje je priznal še 59 umorov, vendar so ga zdaj spoznali za krivega "le" v 56 primerih, saj preiskovalci niso mogli dokazati treh zločinov.

V uniformi in s službenim avtom

Popkov je ženske posiljeval in moril, ko je bil še policist in tudi po upokojitvi leta 1998. Oblečen v policijsko uniformo je opite ženske, stare od 17 do 38 let, zvabil v svoj avtomobil in jim ponudil prevoz domov. Ženske so imele veliko skupnega: bile so večinoma polnejše postave in ne preveč visoke. Včasih je pri tem uporabljal policijski avtomobil tudi v svojem prostem času. Žrtve je odpeljal na odmaknjen kraj, kjer jih je prisilil, da so se do golega slekle. Nato jih je brutalno umoril s sekirami, noži ali izvijači, zatem pa spolno občeval z okrvavljenimi trupli. Najmanj eno žensko je obglavil in ji izrezal srce. Med žrtvami so bile učiteljica in prodajalka pa tudi nekaj prostitutk. Gola ženska trupla je nato odvrgel v gozdu, ob robu cest in na lokalnem pokopališču. To je počel na območju svojega domačega mesta Angarsk blizu Irkutska, zato so mu ruski mediji nadeli ime blaznež iz Angarska.

Morilsko orodje iz policijskega skladišča

"Žrtve so bile tiste ženske, ki niso bile v spremstvu moških, ki so ponoči, brez pravega razloga bile na cesti, se obnašale brezbrižno, jih ni bilo strah komunicirati z mano, sesti v moj avtomobil in se odpeljati dogodivščini naproti. Zgolj za zabavo, pripravljene piti alkohol in imeti spolne odnose z menoj," je pripovedoval Popkov policistom.
Niso bile vse ženske, ki jih je opazil, nujno tudi žrtve, iskal je takšne, za katere je menil, da se obnašajo neprimerno, saj je imel željo kaznovati jih. Tako je razložil svojo določitev, katera ženska bo živela in katera umrla.
Orožje, s katerim je bila ženska umorjena, je zmeraj izbral naključno, večino orožja pa je vzel iz skladišča na policijski postaji. "Imel sem priložnost vzeti stvari. Nato sem jih odvrgel na kraju zločina ali v bližini, potem ko sem odstranil svoje prstne odtise." Nikoli ni, je dejal, za davljenje uporabil vrvi, prav tako pa nikoli žrtev ni ubil s streli.
V enem od primerov, gre za umor iz leta 2000, se je vrnil na prizorišče umora 35- in 37-letne ženske, saj je ugotovil, da je med zločinom izgubil žeton s policijsko oznako. "Ta stvar bi me lahko identificirala, zato nisem imel izbire." A ko se je vrnil na na mesto zločina, je odkril, da ena od žensk še diha. "Bil sem šokiran, da je še živa. Žeton sem takoj našel, žensko pa nato umoril z lopato," je dejal.
Povedal je tudi, da je bila ena od žrtev učiteljica v glasbeni šoli, ki jo je obiskovala njegova hčerka. "Hčerka me je kasneje prosila za denar, češ da ga v šoli zbirajo za organizacijo pogreba. In sem ji ga dal,"je še razlagal.
Popkovova žena Elena in njegova hči Katja sta potem, ko je policija ugotovila, da z umori nista povezani, začeli novo življenje drugje v Rusiji. Hči Katja, zdaj poročena in že mati, je pred leti za enega od ruskih medijev dejala, da se ji zdi nemogoče, da bi njen ljubeči oče bil moški, ki naj bi bil tako brutalno ravnal z ženskami. Videla ga ni vse od njegove prve obsodbe leta 2015, toda pravi, da bi si ga želela. "Pogledala bi ga v oči. Da bi videla, ali se za njimi res skriva taka pošast."