Le kdo je ni imel v rokah? Rubikova kocka je ena tistih igrač, ki so večne. Morda kdaj res obleži pozabljena in zaprašena, z obupno in na videz nepovratno pomešanimi barvnimi kombinacijami. A z vsako generacijo se vedno znova vrne, vsaka generacijo jo odkrije na novo. Jo spet sestavi, da zažari v svojih šestih barvah.
Rubikova kocka, najprej znana kot čarobna kocka, je vrsta mehanske igrače oziroma miselna uganka, ki jo je že leta 1974 izumil madžarski kipar in profesor arhitekture Erno Rubik. Plastično kocko sestavlja 26 manjših kock, ki se vrtijo okoli skupnega jedra. Rubikova kocka ima šest barvnih ploskev, vsako pa sestavlja devet manjših kvadratnih ploskev. Vrtenje vsake ploskve dovoljuje, da te manjše kocke po kocki poljubno vodoravno in navpično premikamo. Razporedimo jih lahko na več kot 43 trilijonov načinov. Praktično to pomeni neskončno, kajti trilijon je število z 18 ničlami.
Kocka osvojila svet
Erno Rubik je za svojo magično kocko leta 1975 pridobil madžarski patent HU170062, za mednarodnega pa ni zaprosil in tako z njo ni obogatel. Prve kocke so na Madžarskem izdelali proti koncu leta 1977 in jih začeli prodajati v trgovinah igrač po Budimpešti. Sčasoma se je priljubljenost kocke razširila po vsej Madžarski. Zanjo so se začeli zanimati tudi na zahodu. Septembra 1979 je patent odkupilo podjetje Ideal Toys in v začetku leta 1980 čarobno kocko predstavilo na sejmih igrač v Londonu, New Yorku, Nürnbergu in Parizu. Iskalo je tudi novo ime zanjo. Razmišljali so o imenih gordijski vozel in inkovsko zlato, na koncu pa so kocko poimenovali po njenem očetu Rubiku. Prvo pošiljko so izvozili iz Madžarske maja 1980 in rodila se je svetovna uspešnica.
Samo do leta 1982 so prodali prek 100 milijonov kock. V letih 1980 in 1981 je prejela nagrado Britanske zveze trgovcev igrač za najboljšo igračo. Danes Rubikova kocka velja za najbolj prodajano igračo na svetu, skupaj s kasnejšimi izpeljankami, nekaj jih je naredil tudi Rubik sam, so prodali več kot 350 milijonov kock.
Med mitom in resničnostjo
Mednarodna organizacija World Cube Association (Svetovno združenje za kocko) organizira redna prvenstva v sestavljanju Rubikove kocke v različnih disciplinah in vodi evidenco rekordov.
Svetovni rekord v sestavljanju kocke je 3,47 sekunde, leta 2018 ga je postavil Kitajec Yusheng Du.
Najboljši povprečni rezultat (povprečje treh najboljših časov iz petih poskusov) ima Avstralec Felks Zemdegs s 5,53 sekunde.
Z eno roko je kocko najhitreje, v 6,82 sekunde, lani sestavil Američan Max Park.
Sestavljajo jo tudi s prsti na nogah. Svetovni rekord znaša 15,56 sekunde, lani ga je postavil Mohamed Ajman Koli iz Indije.
Slovenci pa imamo Guinnessovega rekorderja v sestavljanju kock pod vodo z enim vdihom. Nik Škrlec, voditelj Malih sivih celic, je lani uspešno sestavil devet kock.
Slovenski Rubik klub
Slovenski ljubitelji Rubikove kocke so združeni v Rubik klubu Slovenije RubiKS, ki je bil ustanovljen 9. oktobra 2010 in ima sedež v Preboldu. Klub združuje ljudi vseh starosti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, povezano z mehanskimi ugankami. V klub se povezujejo z namenom, da bi razvijali in popularizirali vrednote miselnega, športnega in socialnega delovanja, okrepili medsebojna druženja, se udeleževali tekmovanj po vsej Sloveniji in tujini ter širili znanje na mlajše generacije.
Klub organizira tudi številna tekmovanja. Tako bo 14. marca na Osnovni šoli Blaža Kocena na Ponikvi organizirano že tretje mednarodno tekmovanje WCA.
Tekmovali bodo v disciplinah 2×2×2, 3×3×3, 4×4×4,
3×3×3 enoročno, Pyraminx in Skewb. Organizirajo tudi državna prvenstva, letošnje bo 16. in 17. maja, udeleženci se bodo pomerili v sestavljanju različnih variant Rubikove kocke.
V klubu beležijo tudi slovenske rekorde. Najboljši posamični čas slovenskega tekmovalca v sestavljanju kocke 3x3x3 je 7,38 sekunde. Najboljši posamični čas slovenskega tekmovalca za kocko 3x3x3, postavljen na tekmovanju v Sloveniji, pa 7,80 sekunde. Najboljše povprečje slovenskega tekmovalca v sestavljanju kocke 3x3x3 je 8,61 sekunde.
Ena najboljših igrač
Izziv, ki ga ponuja Rubikova kocka, je odličen za preganjanje dolgčasa, krepitev spomina in razvoj logičnega razmišljanja, primeren je tako za otroke kot za odrasle in starostnike. Otroški psihologi pravijo, da so redke igrače, ki imajo toliko pozitivnih učinkov kot Rubikova kocka. Otroke skozi igro nauči potrpežljivosti, odločnosti, vztrajnosti, samostojnega reševanja težav, hitrega odzivanja, osredotočenosti na nastalo težavo in njeno reševanje. Rubikova kocka prav tako pripomore k izboljšanju motoričnih sposobnosti, kratkoročnega spomina in koncentracije. Ob pomoči staršev je primerna tudi za majhne otroke. Najmlajša junakinja, ki je sestavila Rubikovo kocko, je bila stara le dve leti.
Tudi odraslim sestavljanje Rubikove kocke koristi pri ohranjanju koncentracije in dobrega spomina, kognitivnih sposobnostih in zmožnosti reševanja težav. Študija, opravljena na ljudeh, starejših od 75 let, pa je pokazala, da sestavljanje Rubikove kocke lahko preprečuje nastanek demence.
Kocka te uči, da ničesar ni mogoče rešiti vnaprej