Če si Hočan in ne igraš odbojke, je s tabo nekaj narobe

Jože Merkuš, rojen leta 1944 v Hočah, kraju z odbojkarsko tradicijo, se je z odbojko začel ukvarjati v šestem razredu osnovne šole. "Pubeci smo odbojko igrali v sadovnjaku pri domačiji Milana Primca in oblikovala se je ekipa, sestavljena iz sošolcev. Leta 1955 smo kot predstavniki Slovenije na tekmovanju pionirskih ekip v Beogradu - pod vodstvom trenerja Toneta Uleta in legende hoške odbojka Stanka Brunčka - osvojili drugo mesto v Jugoslaviji," se je na preteklost ozrl Jože Merkuš.

Mladinski ekipi članski naslov

Leta 1961 je mladinska ekipa OK Hoče kot slovenska prvakinja na mladinskem jugoslovanskem prvenstvu v Zagrebu osvojila drugo mesto. "To nam je dalo novega zagona in leta 1962 smo osvojili oba naslova - mladinskega in članskega slovenskega prvaka. Na mladinskem državnem (jugoslovanskem) prvenstvu oktobra istega leta v Vinkovcih smo osvojili prvo mesto, novembra pa smo igrali kvalifikacije za uvrstitev v prvo člansko zvezno ligo v bosanskem Lukavcu. Za ekipo so ob meni igrali Ludvik Zidar, Srečko Sotler, Peter Greif, Albin Novak, Jože Divjak, Milan Primec st., Milan Primec ml. in Ivan Kutnjak. Tekme so bile v utesnjeni telovadnici, za zadnjo črto igrišča ni bilo prostora za servis z zaletom, kakršne smo izvajali hoški odbojkarji, zato so prireditelji našli salomonsko rešitev; od zadnje črte so za dober meter v igrišče zarisali črto, da smo lahko servirali. Zapovrstjo smo premagali beograjski Sindjelić, Osijek, Lukavac in Rabotnički ter se uvrstili v prvo jugoslovansko ligo."

Nekdanji podajalec hoškega kluba se spomni še enega zanimivega pripetljaja. "Na eni od tekem sem se pognal za žogo, ki je letela proti stranski črti, ob kateri so bili gledalci, zabil sem se mednje, po vratolomnem pristanku me je nekdo udaril v rebra. Kljub bolečini sem stisnil zobe in ob naslednji podobni akciji za žogo poletel z iztegnjenimi rokami in s stisnjenimi pestmi, ki so končale na obrazu tistega vročekrvnega gledalca."

V prvi jugoslovanski ligi so širši igralski kader sestavljali Jože Merkuš, Drago Lepšina, Jože Divjak, Ludvik Zidar, Peter Greif, Milan Primec st., Milan Primec ml., Vojko Primec, Joško Lebe, Albin Novak, Ivan Kutnjak, Anton Jurkovič ...

Crvena zvezda v Hočah pred 1500 gledalci

Leta 1963 so v Hočah na prostoru, kjer je sedaj trgovina Mercator, s prostovoljnim delom in pomočjo nekaterih tamkajšnjih podjetij zgradili odbojkarsko igrišče, na katerem so Hočani igrali tekme v elitni jugoslovanski ligi. "Prvo tekmo smo igrali 28. aprila leta 1963 v Brčkem proti Jedinstvu in izgubili z 0:3, v četrtek, 2. maja, pa smo na novem igrišču v Hočah igrali prvo domačo tekmo proti beograjski Crveni zvezdi, v ekipi pa so ob meni bili še Milan Primec st., Milan Primec, ml., Vojko Primec, Peter Greif, Ivan Kutnjak, Drago Lepšina in Albin Novak. Tekmo je spremljalo približno 1500 gledalcev," se spomni Merkuš. "Čeprav smo izgubili z rezultatom 1:3, smo močno namučili štirikratne državne prvake in z nekaj več sreče bi bil rezultat lahko ugodnejši za nas," doda Merkuš.

Hočani so tekmovalno sezono končali na zadnjem mestu, izpadli in čakalo jih je prvenstvo v slovenski ligi.

Združitev z Branikom

Istega leta se je mariborski Branik kot slovenski prvak prek kvalifikacij uvrstil v elitno jugoslovansko ligo. Branik ni imel dovolj kakovostnih igralcev za uspešno nastopanje v zvezni ligi, in ker je podobne težave imel tudi OK Hoče, sta se vodstvi obeh klubov odločili, da kluba združita moči in igrata v elitni ligi pod nazivom Branik - Hoče Maribor.

"Kot veliki lokalpatrioti igralci Hoč nismo bili navdušeni nad združitvijo, toda ker so predstavniki Branika pristali, da bodo pokrili naših približno 600 tisoč takratnih dinarjev izgube, smo popustili," se spomni Merkuš.

Leta 1964 je združena ekipa z nazivom Branik - Hoče Maribor v zvezni ligi osvojila šesto mesto. Jedro ekipe so sestavljali Marjan Bezjak, Milan Kores, Milan Primec, Vojko Primec, Jože Merkuš, Jože Divjak, Vlado Skerbinjek, Vili Prosenjak, Peter Greif ... "V tistem času sva bila z Milanom Primcem tudi povabljena na priprave mlade reprezentance Jugoslavije," ponosno pove Merkuš.

Z odbojko še povezan

Leta 1965, ko je Merkuš zaradi služenja vojaškega roka odigral le nekaj tekem, so ekipo Branika - Hoče popolnili Drago Mlaker, Janko Šarman, Jože Šumak in Milan Mitič. "Iz lige je kot zadnja na lestvici izpadla Ljubljana, ob njej pa še Branik - Hoče, ki je imel, podobno kot Crvena zvezda in Fužinar Ravne, po 10 točk. Mariborsko-hoški klub je izpadel zaradi tega, ker je bil med dobljenimi in izgubljenimi točkami v nizih zgolj za točko slabši od Fužinarja," razloži sogovornik, ki je po končani vojaščini za Branik - Hoče igral v drugi jugoslovanski ligi do leta 1977.

"Po končani odbojkarski poti sem bil tri leta aktiven v hoškem avto-moto športu, nato pa sem se na povabilo Milana Primca, v tistem času trenerja OK Maribor, postal njegov pomočnik. Ko je leta 1982 v Hočah spet zaživela odbojka, sem se vrnil v klub, bil tajnik kluba in zraven kot trener odbojkarskih veščin učil osnovnošolce. V času mojega županovanja v občini Hoče - Slivnica je bila leta 2012 v Hočah zgrajena nova športna dvorana, z željo, da pomagam k rasti odbojkarskega kluba, pa sem bil osem let njegov predsednik. Sedaj z radostjo spremljam odbojkarski razvoj 13-letnih vnukinj, dvojčic Nine in Maje, ki trenirata pri OK Formis, pogosto si ogledam tekme mariborskih odbojkarjev in odbojkaric, z navdušenjem pa spremljam tudi igre naše moške reprezentance," pojasni Jože Merkuš, ki je ob medalji dela (nekdanje odlikovanje v SFRJ) dobil še Bloudkovo značko, Cizljevo plaketo in priznanje OZS za dolgoletno neutrudno delo v odbojki.

In za konec doda misel, tipično za odbojkarja iz Hoč: "Če si Hočan in ne igraš odbojke, je s teboj nekaj narobe."