Čebula, ki ostane večno mlada

Čebulnice sodijo med najbolj zanimive in uporabne zelenjadnice na vrtu. Brez čebule skoraj ne znamo kuhati, česen pa je postal ponovno zelo popularen v zadnjih letih. Večina tudi vsako jesen posadi vsaj nekaj čebulčka majskega srebrnjaka, saj imajo mnogi radi mlado čebulo. Tudi kasneje marsikdo populi kar nekaj čebule, kadar potrebujejo nekaj ostrega na kakšnem poletnem pikniku ali praznovanju.

Pa je škoda, saj imamo že nekaj let na našem semenskem trgu prav posebne zelenjadnice - najbližjo sorodnico čebule. Ima eno latinsko ime in več slovenskih. Latinsko jo imenujemo Alium fistulosum (v primerjavi s čebulo, ki je Alium cepa), staro slovensko ime zanjo je stoletni luk ali stoletna čebula. Občasno opažam, da se najde tudi pod imenom spomladanska čebula, kar je prevod iz angleščine, prevod iz nemščine pa bi bil zimska čebula. Nekoč sem jo tudi sama napačno poimenovala šopasta čebula, saj sem jo prvič v preizkušanje dobila pod angleškim imenom bush onion. A obdržimo njeno staro ime, to je stoletna čebula ali stoletni luk. Tako so jo imenovali že naši predniki. Vedno so imeli en šop te trajnice nekje na vrtu. Zakaj se je potem izgubila, ne vem.

Kakšna je stoletna čebula

Značilnost te zelenjadnice je, da se spodnji del nikoli ne odebeli, vedno ostane bel in mlad, ne obda se s suhimi listi, skratka - ostane večno mlad. Zato se mi zdi mlada čebula veliko uporabnejša kakor navadna. Ta rastlina ni nova v naši krajih, to sem že omenila, novo je samo, da jo lahko tudi sejemo. Včasih so jo razmnoževali s trganjem narazen, podobno kot drobnjak. Vendar so jo takrat gojili kot trajnico. Danes pa jo lahko ponovno posejemo vsako leto. Ker pa prezimi, jo seveda čez zimo pustimo; morda celo posejemo nekaj rastlin v rastlinjak v avgustu, potem jo lahko večji del zime uživamo. Lahko pa jo seveda pustimo kot trajnico za vse čase, kot pravimo.

Sejemo jo vse od konca marca naprej na stalno mesto. Tako kot pri vsaki čebuli lahko vzgojimo tudi sadike. Letos bo to verjetno prišlo še bolj v poštev. Za sadike sejemo že zdaj, čim prej v januarju. Sejemo jo lahko vse do sredine julija, morda celo v začetku avgusta za zimsko uporabo.

Za razliko od navadne čebule stoletna ni občutljiva na dolžino dneva in temperaturo, dobro se ukorenini tudi v toplejši zemlji. Zato jo lahko sejemo praktično celo poletje, če nam je zmanjka. Vendar se to običajno ne zgodi, saj se v primerjavi s čebulo šopasto razrašča, vedno več rastlin je v grmu.

Pridelava na vrtu

Gredico zanjo je dobro pripraviti že v jeseni, da smo lahko dovolj zgodnji. Ne gnojimo, posebej s hlevskim gnojem ne, saj ga čebulnice ne prenašajo. Lahko pa dodate spomladi 3-5 l komposta na m², če menite, da je vaša zemlja slabo založena s hranili. Posejemo v vrstice, 30 cm narazen. Še bolje je, da pustite med vrsticami 60 cm, kasneje, ko se zemlja dovolj ogreje (na 15 ^oC), pa posejete med vrstice še korenček in peteršilj. Taka mešanica bo poleti uspešno kljubovala škodljivcem, spomladi, v začetku aprila, pa je gredico le treba pokriti, da ne naredi preveč škode čebulna muha. Za varstvo pred škodljivci lahko posadimo tudi žametnice ali tagetes. Čebula je dobra spremljevalka tudi solatam.

Setev ne sme biti globoka, samo z grabljami seme porinemo v zemljo. Po potrebi po setvi zalijemo, vendar to skoraj nikoli ni potrebno. Zadnja setev je v sredini avgusta, ta bo prezimila in nas razveselila spomladi.

Toplo pa priporočam vzgojo sadik. Ker gre za grmičasto rastlino, lahko posejemo več semenk v en lonček, zato setev res ni težavna. Najbolje je sejati v multiplošče, meni so enostavnejše za uporabo tiste iz stiropora. Premer lončka naj bo približno 3 cm. V vsak lonček posejemo 3 semenke. Ena gor ali dol seveda ne bo težava. Setev do vznika postavite na toplo, najbolje nekam, kjer temperatura enaka podnevi in ponoči. Čebula kali približno deset dni, lahko pa tudi več, zato bodite potrpežljivi. Ko se drobni, nežni lističi ob kaljenju postavijo povsem pokonci, postavite setev na hladno. Lahko je to neogrevan rastlinjak, zimski vrt ali pa tudi zavetje balkona. Vsako čebulo, tudi pravo, lahko vzgajamo iz sadik; če si jih vzgojimo sami, ni predrago. Le da mora biti setev na hladnem. V toplem prostoru bo namreč preveč listov in premalo korenin. Neogrevani rastlinjaki so seveda najboljša rešitev.

Na prosto presadimo sadike takrat, ko korenine prerastejo lonček. Svetujem, da imate nekaj grmov stoletne čebule tudi v rastlinjaku, da bo na razpolago za vsak piknik, mogoče tudi pozimi.

Nega poleti

Poleti zahteva le redno rahljanje zemlje in včasih tudi namakanje. Brez namakanja je stoletna mlada čebula zelo ostra. Torej je tisti, ki vas ta njena najbolj značilna lastnost ne moti, zagotovo ne boste namakali. Po potrebi si jo naberite, saj se bo tako še hitreje obraščala. Bolj jo namreč obtrgavaš, hitreje se zarašča. A opozarjam, gre samo za obeljena stebla (v prvem letu so tudi nekoliko tanjša), nikakor ne gre za mlado, a odebeljeno čebulo. Osebno mi je najbolj všeč prav v prvem letu, ko je še nežna in bolj sladka. A okusi so različni.

Kaj pa naprej?

Ne glede na to, ali je sejana zgodaj ali pozno, stoletna čebula brez težav prezimi. Zato jo v jeseni pustimo na vrtu. Spomladi jo lahko kar dolgo uporabljate, potem pa požene cvetna stebla, na njih pa mlade, zarodne čebulice. Te čebulice lahko pojemo, bolje pa je, da jo v tem času pustimo pri miru in je ne trgamo. Če pa nujno potrebujemo nekaj čebule, iz šopa lahko potrgamo nekaj rastlin in jih uporabljamo za kuhanje ali sveže. Čebulice lahko tudi posejemo, iz njih spet dobimo nove rastline. Ko odcveti, prične ob vznožju poganjati nove rastline, te potem lahko nekje od julija naprej spet pobirate. Vendar je v prvem letu po setvi izredno mehka, nežna in najbolj primerna za namakanje v sol in grizljanje ob dobrotah na piknikih. Zato jo v tujini po večini vsako leto znova posejejo. Tudi sama bi jo raje sejala vsako leto znova, nekaj rastlin pa pustila za naslednje leto le za pomlad.

Posebna zanimivost na našem trgu je tudi seme rdeče stoletne čebule. Poiščite jo na policah nekaterih trgovin, saj je vsaka barva v prehrani še dodaten vir koristnih snovi.

Pokusite poleg naše klasične dobre čebule še nekaj novega in naj vaše poletne piknike popestri tudi njena sorodnica stoletna čebula.