Glede na število in lesk kolajn, ki jih je osvojil na najpomembnejših gimnastičnih tekmovanjih, se sicer ne more primerjati z najuspešnejšim slovenskim olimpionikom in prav tako dolga leta prezrtim Leonom Štukljem, toda ko obujamo ta del življenja Josipa Primožiča - Toša, je opazno, da je bil izjemen športnik. Rojen je bil 7. februarja 1900 v Ljubljani (umrl je 18. avgusta 1985, pokopan je na pobreškem pokopališču v Mariboru). Bil je človek neverjetnih sposobnosti in izrednega smisla za humor, gimnastični zvezdnik, začetnik kolebnega načina izvajanja vaj, ki je v uporabi še danes. Primožič je telovadce prvič videl v cirkusu in jih začel oponašati, hodil je po rokah in počel še druge spretnostne vragolije.
Začetnik kolebnega izvajanja vaj
OŠ Draga Kobala: Raziskujejo Toševo življenje in delo
"Življenje in delo Josipa Primožiča - Toša sem začela raziskovati okoli leta 2003, ko sem na razstavi v OŠ Draga Kobala v Mariboru, kjer sem učiteljica zgodovine, spoznala Primožičevega sina Jožeta. Povabil me je domov. Tam sem videla velik del Primožičeve zapuščine in na šoli smo se dogovorili, da bomo obudili spomin nanj. Pripravili smo razstavo, ki je Toša prikazovala kot športnika, scenarista in slikarja. Glas, da si na šoli prizadevamo obuditi Primožičevo življenje in delo, je segel tudi do številnih ljudi, ki so Toša poznali ali z njim prijateljevali. Zaupali so nam svoje spomine nanj in na šoli smo se lotili raziskovalne naloge. Tudi naš predlog, da se po Primožiču imenuje ena od ulic v Mariboru, je padel na plodna tla. Ob 120. obletnici Toševega rojstva bomo na šoli pripravili manjšo razstavo in mu posvetili zgodovinsko uro," je razložila učiteljica Marjetka Berlič.
Štirikratni svetovni prvak
S 30 leti je postal štirikratni prvak na svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luksemburgu, ker pa se je tam ponesrečil reprezentant Anton Male, ki je umrl, je gimnastična vrsta predčasno zapustila tekmovanje in domov prinesla le diplome, odličij pa ne. V Luksemburgu je bil Primožič najboljši telovadec na svetu v skupni razvrstitvi in prosti vaji, na bradlji in konju z ročaji, z izbrano vrsto pa je osvojil tretje mesto.
S 36 leti je nastopil še v Berlinu, na svojih tretjih in hkrati zadnjih olimpijskih igrah, v Pragi leta 1938 pa še zadnjič na svetovnem prvenstvu, tam je osvojil bronasti kolajni (bradlja in ekipne mešane vaje). Na žalost se jugoslovanski telovadci niso udeležili olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1932, drugače bi bila Primožičeva zbirka kolajn gotovo še zajetnejša.
Bil je tudi sodnik in trener, vendar se je po sporu (razhajanja v načinu treniranja in pri razvoju športne gimnastike) leta 1953 za vedno umaknil iz gimnastike. Po odličnem telovadcu se imenuje ulica v Mariboru. Leta 2012 je bil uvrščen v Hram slovenskih športnih junakov.
Od kod vzdevek Tošo
Ostajata dve zgodbi, kako se je Josipa Primožiča pri vojakih v Kraljevu prijel vzdevek Tošo. Prva, o tem je večkrat pripovedoval svojim domačim, pravi, da je igral v neki burki vlogo "toše" (nevedneža, neumneža), in ker je na poseben način izgovarjal to ime, so ga vojaški sotrpini začeli klicati Tošo.
Druga zgodba, ki jo je pripovedoval telovadnim kolegom, pa pravi, da je sicer res igral v neki igrici, vendar je igre, nastopanje, telovadbo in vse druge dejavnosti izkoristil samo za to, da se je lahko izognil obveznostim v vojski, zato se je naredil - "toša".
Nekoč bo dobil spomenik
"Na pobudo Vilija Rozmana, ki je prijateljeval z Josipom Primožičem - Tošem, smo leta 2012 ustanovili iniciativni odbor z željo, da v Mariboru postavimo spomenik nekdanjemu nosilcu kolajn z največjih gimnastičnih tekmovanj, scenografu in slikarju, s čimer bi se oddolžili temu izjemnemu človeku in športniku. Odbor je z željo po postavitvi spomenika seznanil tudi prejšnjo mariborsko občinsko oblast, a ta ni našla posluha zanjo. Po prvi zamisli naj bi spomenik postavili na zahodnem koncu Mestnega parka, v neposredni bližini ŠD Center Maribor, toda pozneje se je pokazalo, da ta možnost ni izvedljiva, in naš odbor se sedaj zavzema, da bi spomenik postavili pred dvorano Lukna in da bi se Lukna poslej imenovala Športna dvorana Josipa Primožiča - Toša. Kiparko Vlasto Zorko smo zaprosili za sodelovanje, pripravila je nekaj osnutkov spomenika, in ko bo čas za to, se bomo odločili, kateri bi bil najustreznejši. Upamo, da bo našo idejo podprla sedanja mestna oblast. Ocenjujemo, da bi postavitev spomenika veljala približno 30 tisoč evrov," je pojasnil predsednik iniciativnega odbora Ivan Gorjup.
Slikar in scenograf izjemnega zamaha
Josip Primožič - Tošo ni le slavni olimpijec ob Leonu Štuklju. Po končani športni poti se je povsem posvetil slikarstvu. Bil je samouk. Sloviti akademik dr. Anton Trstenjak je o njem dejal: "To je bil genij!" Njegov telovadni sotrudnik Leon Štukelj pa je o njem povedal: "Toša je odlikovala izredna človeška toplina in kljub težki mladosti ga radoživost in humor ter neverjetni optimizem niso nikoli zapustili."
"Mnogi so bili proti Toševemu spomeniku, češ da ni bil tukaj doma"
