Bojan Tomažič
Na vprašanje, ali je glasba zdaj res samo še zabava, člani glasbeno pisane sarajevske skupine Dubioza kolektiv, zvezde letošnjega Festivala Lent v Mariboru, pravijo, da je bilo ljudi vedno mogoče razdeliti v dve skupini: prvim je glasba postranska stvar, nekaj, kar se sliši, da ne bi bilo tišine, v drugi skupini so zagrizeni pristaši različnih žanrov. "Zdaj prevladuje mnenje, da je glasba postala zelo nezanimiva v primerjavi z drugimi vsebinami. Vendar se pozablja, da je glasba sestavni del vsakega segmenta industrije zabave. Pri vsem od video igric do porničev je v ozadju glasba. Zdi se nam, da nikoli ni bila bolj raznovrstna in razširjena."
Glasba torej živi, cveti in dehti celo bolj, kot ji poznavalci in častilci preteklosti priznavajo. Za mnoge presenetljivo uspeva tudi sarajevski fenomen Dubioza kolektiv, v katerem so pevca Adis Zvekić in Almir Hasanbegović, klaviaturist Brano Jakubović, basist Vedran Mujagić, bobnar Senad Šuta, saksofonist Mario Ševarac in kitarist Jernej Šavel. Čeprav, ko jih vidite od blizu, tam ni nič slučajnega.
Glasbeno pisan bosanski lonec
Dubioza kolektiv je produkt trdega dela, talenta in pozitivnega pristopa duhovitih, pametnih ljudi. Prepletli so alternativni rock, reggae, ska, etno folk, elektroniko in druge žanre, dopadljivim ritmom in harmonijam dodali tekste, s katerimi se poslušalci lahko identificirajo.
"Zakaj sem v kraju daleč od sveta odrasel, kjer ne smeš reči, da si drugačen, glasno, in zakaj, tu je vedno bil zastoj, jaz tega ne razumem," pojejo v pesmi Kokuz.
Pošljimo mlade v tujino delat
"Pošljimo mlade v diasporo delat, naj kopljejo kanale in barvajo fasade," Dubioza kolektiv poje v pesmi Pionirska. Seveda govori tudi o pri nas aktualni temi izseljevanja mladih, zaradi katere smo premalo zaskrbljeni.
"Od Vatikana do Irana, kot da smo včeraj padli z drevesa, od Vatikana do Irana opici je dovolj banana," je del besedila pesmi Kažu.
"Ko zjutraj odprem oči, začnem goltati informacije, časopisi, portali, dnevna doza sekirancije, naslovi so bombastični, estrada, črna kronika, kdo se poroča, koliko mrtvih, teror in harmonija. Tisoč zakaj in noben zato, bo novo vojno začela Rusija ali Nato. Vsaka nova vest me popolnoma zablokira, vendar se ne bom toliko sekiral, da bi mi curak ne zablokiral," pojejo v pesmi Himna generacije.
Denar ni problem, ker ga ni
Denar ni problem, ker ga ni, smo v riti civilizacije, državo so nam prodali, prazne obljube so najboljša reklama, na mizi kos kruha, v sanjah salama, vse v imenu ljudstva ... To so deli besedil ves čas aktualnega benda, ki delujejo kot slogani. Pojejo, kako je vlada ves čas enako slaba, volivci pa volijo zmerom iste.
"Nočem v Evropo, naj ona pride k nam. Ko bodo z oblasti sestopili kriminalci, jo bodo zajahali bruseljski kmetavzi. Levica se ponavlja kot pokvarjena kaseta, desnica je samo za onaniranje, tranzicija je uspela, pacient je umrl, stari sistem ni bil dovolj dober, prišel je novi, vendar ne kot kapitalizem, ampak kot fevdalizem."
Pojejo seveda tudi o v naših krajih zmerom prisotnem nepotizmu. "Ne glede na to, kako se imenuje sistem, komunizem, svobodni trg, kapitalizem, ena je tu konstanta relevantna: tu vedno vlada večni nepotizem."
Na plošči Firma Ilegal so imeli pred vsako pesmijo posnete izjave politikov kot intro in bili torej sporočilno še bolj neposredni. Vsak je lahko večkrat slišal obljube, ki jih oblastniki niso izpolnili. Wild Wild East, Apsurdistan, Happy Machine, Pjesmice za djecu i odrasle so cedeji z značilnimi naslovi, ki so izšli po njej.
"Glasba za ohranitev zdravega razuma"
Pesmice za otroke in odrasle
Član Dubioze kolektiva je od leta 2015 tudi Slovenec Jernej Šavel, bivši član Psihopatov, Psicho Patha, Lollobrigide, diplomant Fakultete za socialno delo v Ljubljani, novinar in glasbenik. V Murski Soboti je bil eden od soustanoviteljev zavetišča, bil je tako vpet in vnet socialni delavec, da je pregorel in si rekel, da mora tisto, kar je svetoval drugim (da naj najprej poskrbijo zase in da naj ne iščejo službe, ampak delo), uporabiti tudi pri sebi. Postal je novinar na radiu Murski val.
V enem od intervjujev je takole opisal pomurski medijski prostor: "Ne zdi se mi slab, ker je specifičen in predvsem na levem bregu zapolnjuje nišo, ki je drugi ne morejo. Mi je pa smešno, ko vsi v en rog trobimo/trobijo o razvoju oziroma stagnaciji regije, potem pa v isti sapi ljudem pustijo in pomagajo, da se samoponeumljajo."
