Dobre tri ure in veliko dobre volje za najboljši krof

Anica Bezjak iz Bukovcev na Ptujskem polju ne pomni, kdaj je sama prvikrat naredila krofe, a zagotovo ve, da jim ni rekla krofi, pač pa krapčiči in da jih je od nekdaj, tako kot vsa deca na vasi, še kako rada jedla. "Recept, po katerim umesim testo, je še mamin, menda kar vaški. In takrat je veljalo, da je treba kuhinjo, kjer se krofi delajo, varovati prepiha, to pa zato, ker je bilo nekdaj toplo le ob štedilniku in bi preveliko odpiranje vrat prehladilo testo, kot so radi rekli, in so se tudi kdaj izgovarjali na prepih, če peka ni bila najboljša. No, nekdaj testu niso dodajali limonine lupine in soka, ker limon pred pol stoletja pač v naših krajih ni bilo dobiti. Ne vem, kako je bilo takrat z rumom, morda so gospodinje v testo kanile kašno drugo, bolj domače žganje, jajca pa so bila zagotovo domača in moka iz Koroščevega mlina v Zabovcih," je v začetku tedna, ko je z eno peko že opravila, na mizi pa so kipnili (vzhajali) še tisti, ki so jih radi pojedli njeni domači, porekla Anica, zmagovalka letošnjega izbora za naj ptujski krof iz domače kuhinje, in se nasmehnila, češ, veliko odtehta dobra volja tistega, ki krofe pripravlja.

Domača jajca in kar še gre zraven

Prijetna sogovornica, ki se je iz zgornjega konca vasi po poroki preselila v Hujkare, tja proti Dravi, priimek pa obdržala, saj se je že kot dekle pisala kot njen ženin, je z okusnimi krofi leta dolgo razvajala svojo družino pa sorodnike, niti pomisliti pa ni hotela, da bi jih kdaj odnesla na ocenjevanje. "V naši občini, v Markovcih, so leta dolgo prirejali izbor najboljšega krofa, pa se kar nisem mogla odločiti, da bi sodelovala. Letos sem se na prigovarjanje domačih odločila, da te svoje krofe končno na ogled postavim. Šest jih je bilo treba prinesti na ocenjevanje, to je ravno toliko, kot jih naenkrat cvrem v moji veliki črni železni posodi," pravi Anica, ki običajno zamesi testo iz dveh kilogramov moke: "Pol je vzamem mehke, pol ostre, po njo grem v mlin h Koroščevim, kjer že vedo, da bom odpeljala več vreč moke, saj doma kar naprej nekaj pečemo, pa tako ni praznikov brez domače potice, doma narejenih tort in drugega peciva; tudi kruh pogosto spečemo doma. Za dva kilograma moke moke je treba 14 do 15 rumenjakov domačih jajc, štiri kocke svežega kvasa, pa devet decilitrov mleka, 15 dekagramov sladkorja, poldrugi deciliter olja, že omenjena lupinica in sok ene limone, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, pa malo ruma in dve žlički soli, ki pa nikakor ne sme priti v stik s kvasom. Vse to zamesim, posebej jajca in sladkor, v eno tako lepo kepo testa, ki vzhaja slabo uro, potem testo oblikujem v lepe krogle in te pokrite spet vzhajajo še kakšno uro," pravi Anica, ki iz vsega tega testa naredi 50 krofov. Te potem najprej z vrhnjo stranjo položi v segreto olje, da se lepo potopijo. Posodo pokrije in po treh, štirih minutah krofe obrne in dokončno ocvre, "ne da bi tisto svojo črno renglo še pokrila".

"Krofe cvrem od svečnice do pustnega torka. Resnično radi jih imamo vsi pri hiši, pa za maškare, ki pridejo naokoli, jih ne sme zmanjkati. Včasih naredim tudi olüpe, kvašene flancate. Testo je podobno, le z manj jajci, a najraje imamo krofe, ki pa jih nikoli ne nadevam z marmelado ali kakim drugim nadevom. Samo posipam jih s sladkorjem. Od nekdaj imamo radi take, zdaj pa vnukinje in vnuk kar sami poskrbijo za kak sladki preliv ali namaz."

Krofov Bezjakovi še niso kupili

Da so krofi najboljši, ko so še malo topli, se je v kuhinjo, kjer sva klepetali, prismejal Aničin mož Stanko, ki ima peko krapčičev "v malem prstu", pa je kaj hitro, da si bom jaz, ki krofov še nikdar nisem delala, zapomnila recept, zrecitiral, kako je treba zamesiti testo, a tudi priznal, da jih sam ni še nikoli pripravil. Najboljši so krofi seveda na dan, ko jih skrbna gospodinja pripravi, a čisto dobri tudi za zajtrk naslednjega dne. Pri Bezjakovih krofov še niso kupili, tudi jajca bolj poredko. Izvem, da zdaj po nežinem, domače kure spet pridno nesejo, Bezjakovi doma pridelajo skoraj vso zelenjavo, v manjšem hlevu pa čez leto zredijo še kakšnega prašiča ali dva."

Ja, kaj pa boš na vasi pustil, da ti vrt prerase plevel in hrano metal vstran, če pa pujsi kaj od domače mize prav radi pojedo, pa še lepo zredijo se ob tej in drugi samo zanje pripravljeni domači hrani. Imamo koline kot nekdaj, takrat so naši sorodniki, ki pridejo pomagat, še kako zadovoljni, če jih pogostim s krofi. Potica pa itak mora biti za koline pa tudi takrat, ko avgusta, na lovrenčevo, postavljamo klopotec v vinogradu tam gori v Repiščah," se nasmiha Anica, ki jo vse to gospodinjsko delo radosti, vzame pa si tudi čas za izdelavo rož iz papirja, pa sama je naredila dühe, s katerimi so okrasili hišo: "Krofi so najboljši za fašenk, ki ga vsi komaj čakamo. Že od svečnice je po vasi slišati zven korantovih zvoncev in pokanje z biči. Te dni pa prihajajo vile, ruse, piceki, orači, pa seveda koranti. Pridejo tudi druge pustne šeme. Ni dosti drugače kot v naših mladih letih, le da so bile takrat maškare bolj grde, vsi smo se jih bali, danes pa bi bili radi vsi ene take lepe maske. Ja, pa takrat, ko smo se fašenka še vsi po malem bali, smo tudi krapčiče cvrli na svinjski masti in jih na pepelnico, ko je bil veliki post, nismo smeli več jesti."