Dva, ki sta Plavalni klub Fužinar gotovo najbolj zaznamovala v tem tisočletju, sta Damir Dugonjić in Tjaša Oder, ki imata kar nekaj skupnih točk. Oba sta Ravenčana, oba sta študirala v Združenih državah Amerike, oba sta Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah (Damir na treh, Tjaša na dveh), oba sta visoka, oba sta, če vprašamo navijače, prehitro zaključila svoji karieri, pa še marsikaj bi se našlo. Dugonjić je tekmovalnemu plavanju v slovo pomahal po olimpijskih igrah v Braziliji leta 2016, Odrova je odločitev, da ima plavanja dovolj, sporočila prejšnji teden. On je bil star 28 let, ona 26.
"V klubu na odločitev Tjaše nismo mogli vplivati. Tako se je odločila in tako se je pred leti odločil Dugi. Klub ima zelo okrnjene prihodke. Ne moremo si privoščiti, da bi ji ponudili denarno stimulacijo, če bi še tekmovala. V tem trenutku je to naša realnost. Tjašo zato povsem razumem, njena odločitev je logična. Hotela je vztrajati, a je odnos države do športnikov v tem trenutku katastrofalen," pravi Matija Medvešek iz ravenskega kluba, ki se vseeno veseli, da bo ostala vpeta v klub in kot učiteljica plavanja pomagala pri predajanju znanja mlajšim selekcijam. Na Ravnah je, jasno, vedno dobrodošel tudi Dugonjić, ki si je življenje in družino ustvaril onkraj Atlantika.
Najlažje je prepovedati
Če so spomini na nekdanje klubske ase prijetni, pa so manj prijetne trenutne razmere okoli koronavirusa. Res je bolje kot pred nekaj meseci, a še vedno daleč od normalnosti. Medvešek ob tem izpostavi predvsem mačehovski odnos države do športa, konkretno plavanja. Ne toliko glede tekmovalcev, ti zaradi korone plavanja načeloma niso obešali na klin. "Velika težava je v tem, da se dve generaciji otrok nista naučili plavati. To ni majhna stvar. Tečaji so prepovedani, mnogi otroci v prvih in drugih razredih so močno prikrajšani. Ob tem bi izpostavil, da na ravenskem bazenu do sedaj ni prišlo do niti enega preskoka okužbe. Pa smo imeli vsaj deset primerov, ko so prišli na trening okuženi tekmovalci, a brez simptomov. Okužili so se v domačem okolju ali v šoli, v vodi pa okužba ni preskočila na druge udeležence treninga. A to nikogar ne zanima, ne na NIJZ ne na ministrstvu," je dobesedno zgrožen Medvešek, ki je prepričan, da bi športne dejavnosti lahko potekale naprej.
"Vse bi lahko normalno delovalo, seveda ob upoštevanju vseh ukrepov. Tudi tečaji. Najlažje je pač prepovedati, ne pa se vprašati, na kakšen način bi lahko težavo rešili. Posledice ne bodo majhne."
Za primer nasprotnega ravnanja Medvešek navede Francijo, kjer je trenutno na pripravah s slovensko reprezentanco. Prihodnji teden se bo ekipi pridružil še selektor Gorazd Podržavnik, tudi trener Fužinarja. Sedem plavalcev in plavalk bi sicer moralo na 1850 metrih nad morjem trenirati do sredine aprila, še prej pa minuli konec tedna nastopiti na močnem mitingu v Marseillu, a je načrte delno podrla okužba v ljubljanski odpravi. Eden od dveh kombijev se je moral obrniti in se vrniti v Slovenijo, medtem ko je drugi, v katerem so bile Janja Šegel in Daša Tušek iz Fužinarja, Tjaša Vozel iz kranjskega kluba ter Špela Perše iz radovljiškega plavalnega kluba, dobil zeleno luč, da ostane.
"V Franciji nekomu, ki kihne, rečejo na zdravje, pri nas pa ga čudno gledajo"
"V Franciji je opazna velika pomoč države. V Sloveniji je dvodnevno tekmovanje v trenutnih razmerah znanstvena fantastika. Tudi reakcija, če je kdo pozitiven, ni taka kot pri nas. Seveda upoštevajo vse ukrepe, imajo ločene poti, nosijo maske, se razkužujejo, a ni pritiskov, niso prestrašeni. Vse je bolj sproščeno. Odnos Francije do športa je sto proti ena, če primerjam s Slovenijo. V Franciji nekomu, ki kihne, rečejo na zdravje, pri nas pa ga čudno gledajo," pove Medvešek.
Kljub vsemu pa nenehna testiranja, čeprav so na tiščanje palčke v nos že dodobra navajeni, s seboj vseeno prinašajo določeno mero stresa. "Sploh če sumiš, da si bil v stiku s kom, ki je pozitiven. Tisto čakanje na rezultat res ni prijetno," pravi Janja Šegel. Daša Tušek pa dodaja, da je najtežje, ko pride do odpovedi tekmovanja, na katerega se dolgo pripravljaš. "To ubije motivacijo," je jasna. A motivacija je pri obeh kljub vsemu na precej visoki ravni. "Mora biti, letošnja sezona je zelo pomembna," sta enotni. Čaka ju evropsko prvenstvo v Budimpešti, če bo šlo vse po pričakovanjih, še olimpijske igre v Tokiu.
Norme sicer še nista odplavali, a trener Medvešek je prepričan, da sta tega sposobni. Čeprav so pričakovanja velika, jih ne doživljata kot breme. Pravita, da sta tudi sami sebi postavili visoke cilje, pri čemer Tuškova doda, da tudi če letos ne bo olimpijskih iger, ne bo tragedija. V tem koronačasu pogrešata podporo s tribun: "V prvi vrsti res plavaš zase, a kljub temu ni prijetno. Na malih tekmah se niti ne pozna, se bo pa gotovo poznalo na evropskem prvenstvu v Budimpešti, kjer sva pričakovali, da bodo v živo za naju navijali starši."
Olimpijske igre so dosegljive
Da sta ravno Šeglova in Tuškova trenutno prvi imeni ravenskega kluba, se strinja tudi Medvešek. "Vsekakor od njiju pričakujem vrhunske rezultate. Janja je minuli konec tedna na 200 metrov prosto dokazala, da je bila do 150 metrov zelo konkurenčna, v zadnjih 50 metrih je malo zmanjkalo in osvojila je tretje mesto. Daša sicer v svoji paradni disciplini, 1500 metrov prosto, v Nici ni dobila priložnosti, saj je ni bilo v programu. Če bosta razmišljali pozitivno, se lahko uvrstita na olimpijske igre," je prepričan Medvešek.
Nista pa Šeglova in Tuškova edini, ki v ravenskem klubu izstopata. "Tu so še Lovro Knez, Matija Može, Dejan Šteharnik, Gal Kordež, Jaš Berložnik," jih našteje trener. A vsi imajo poleg plavanja še šolske obveznosti, predvsem v primežu so maturanti. Nekaj je študentov, Može denimo nekaj treningov opravi na Ravnah, nekaj v Kopru, kjer študira. "Ostaja na tekmovalni ravni, rezultatsko je tam, kjer je bil pred študijem. Ni se dvignil, a bo čez nekaj let še vedno fizično močen, da bo lahko konkuriral najboljšim."
V iskanju rešitev
Korona je tako tudi pri ravenskem plavanju pustila davek. Takšen ali drugačen. "Dejstvo je, da smo se v tem letu vsi spremenili. Tako trenerji kot plavalci. Trenerji v pozitivnem smislu, plavalci pa različno. Nekatere je prizadelo, druge utrdilo. Nekateri so bolj odporni, drugi manj," pravi Medvešek. Tekmovalci trenutno trenirajo v skladu z navodili in ukrepi, a samo treningi ne bodo dovolj. Manjkajo jim tekme, do katerih je težko priti, še težje pa jih je organizirati doma.
Na Ravnah še vedno upajo, da bodo lahko vseeno speljali miting, čeprav Plavalni klub Fužinar brez finančne pomoči države ob danih ukrepih tega sam ne bo zmogel. Težavo predstavljajo testiranja, ki jih je pri dvodnevnem mitingu še toliko več in jih klub v tej situaciji finančno ne prenese. "Tudi ministrstvo ne pokaže kakšnega interesa, da bi prišlo naproti. Tekmovanje bomo organizirali takoj, ko bo mogoče. Saj vendar otroci ne trenirajo zato, da potem ne bi tekmovali. V pogonu je že veliko otrok iz cele Slovenije in vsi iščemo rešitve za tekmovanja," zaključi sogovornik.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
