Gospod, odkril sem najvišjo goro sveta! S tem vzklikom je leta 1852 indijski matematik in geodet Radhanath Sikdar pritekel v urad načelnika britanskega zemljemerskega urada v indijskem Dehradunu Andrewa Waughta. S trigonometričnimi izračuni je izmeril višino Vrha XV, ki so ga z indijskih ravnic že tri leta prej odkrili v takrat popolnoma nedostopnem kraljestvu Nepala. Prva meritev je pokazala višino 8835 metrov. Preden so novico objavili, so opravili še veliko meritev in izračunov, leta 1856 so Vrh XV končno razglasili za najvišjo točko na Zemlji. Po teh meritvah je Vrh XV segal natančno 29.000 čevljev (8839,2 metra) visoko. Toda Andrew Waught je menil, da bodo ljudje ob tej številki mislili, da je kar na približno zaokrožena, in je ne bodo jemali resno, zato ji je dodal dva čevlja, tako je uradna višina najvišjega vrha na Zemlji znašala 29.002 čevlja ali 8840 metrov. Waught se je potem šalil, da je bil on prvi, ki je postavil oba čevlja na vrh najvišje gore sveta, ki so jo po njegovem predlogu kasneje poimenovali po nekdanjem predstojniku britanskega geodetskega urada v Indiji siru Georgeu Everestu.
V naslednjih desetletjih se je Everest "višal" in "nižal" za kar nekaj metrov, odvisno od tega, kdo in kako je meril. Dejanska višina neke gore se namreč razlikuje že glede na to, kaj je izhodiščna točka - povprečna gladina morja, središče Zemlje ali vznožje gore. Izmere Everesta pa tudi drugih gora so se v preteklosti razlikovale tudi zato, ker nekateri kot vrh upoštevajo skalo, drugi pa višini dodajo zaledenitev ali snežni pokrov na vrhu. Snežni pokrov na vrhu Everesta je debel okoli štiri metre; odvisno od sezone, vzorcev vetra in vpliva globalnega segrevanja.
Potres premaknil Everest
Angleški geometri so višino Everesta merili še večkrat, konec 19. stoletja so izmerili 8882 metrov, leta 1955 pa 8848 metrov, kar je leta 1975 potrdila tudi Kitajska, in od takrat je to veljalo za uradno višino, čeprav so Italijani leta 1992 izmerili nekoliko nižjo skalno višino - 8846 metrov, Američani pa leta 1999 višino 8850 metrov, ki jo je še zdaj mogoče najti v nekaterih virih. Kitajska je leta 2005 skalno višino določila pri 8844,43 metra.
Višino Everesta so prvič izmerili leta 1852
Zaradi stalnih tektonskih premikov in nejasnih podatkov sta se Nepal in Kitajska, ki si delita najvišji vrh sveta, meja poteka prav po vrhu, lani dogovorila za novo meritev višine Everesta z uporabo najsodobnejše tehnologije. Skupine znanstvenikov iz obeh držav so višino Everesta izmerile tako, da so splezale na njegov vrh in od tam merile višino na osnovi naprav GPS in tudi ob upoštevanju že znane višine določenih nižje ležečih točk. Pri izračunu višine so upoštevali tudi silo težnosti in izračune v okviru računalniškega modela. Nepalska raziskovalna odprava, ki jo je vodil Khim Lal Gautam, se je na goro povzpela 22. maja 2019, ob vrnitvi bi Gautam na Južnem sedlu skoraj umrl. Kitajci so odpravo na Everest poslali maja letos, zaradi zaprtja Himalaje zavoljo pandemije je bila to edina odprava v spomladanski sezoni sploh. Medtem ko so bili plezalci na vrhu, je nad njimi letelo kitajsko raziskovalno letalo, ki je odčitavalo meritve gravitacije z instrumentov na vrhu. Kitajska je poročala, da ima njena oprema "centimetrsko natančnost". Rezultat skupnega dela je najnovejši izračun višine Everesta, ki ga je 8. decembra letos objavil kitajski zunanji minister Wang Yi: Mount Everest je uradno 86 centimetrov višji, kot je veljalo doslej, meri 8848,86 metra. Mnogi znanstveniki menijo, da nova višina Everesta ni le posledica natančnejših metod merjenja, temveč se je najverjetneje višina tudi dejansko spremenila. Mogoči razlog za to je premikanje tektonskih plošč, zlasti pa močan potres leta 2015, zaradi katerega se je spremenila višina več okoliških gora, ter tajanje snega in ledu na vrhu gore zaradi podnebnih sprememb.
Dva vrhova Mont Blanca
Nasprotno od Everesta se je najvišja gora Evrope znižala. Mont Blanc je po zadnjih uradnih meritvah iz leta 2017 za 1,3 metra nižji kot prej, visok je 4808,73 metra. Težava pri merjenju višine Mont Blanca je v tem, da je v nasprotju z veliko večino gora, kjer je vrh kamnit, njegov vrh zgrajen iz ledu, debelina ledu pa se neprestano spreminja. Dolgo časa je veljalo, da je Mont Blanc visok 4807 metrov. Nato so leta 2002 s sistemom GPS določili novo višino, 4810,40 metra, že leto kasneje, po najbolj vročem poletju v zgodovini, pa so meritve pokazale, da je vrh visok 4808,45 metra in da se je premaknil za 75 cm od lokacije, kjer je bil izmerjen leto prej. Po obsežnih raziskavah z radarjem so ugotovili, da je kamniti vrh na višini okoli 4792 metrov, približno 40 metrov zahodno od ledenega vrha.
Vrh Mont Blanca se premika; viša in niža se glede na letni čas, pojasnjujejo strokovnjaki. Večinoma to ni posledica globalnega segrevanja, ampak lokalnih vremenskih razmer. Šibkejši ko je veter in močnejše ko so padavine, več snega se nabere na vrhu gore in obratno.
Morje se viša, Triglav niža
Znižala se je tudi višina najvišje gore v Sloveniji. Čeprav bi pričakovali, da se Triglav kot celoten alpski masiv še vedno dviguje, pa je zadnja meritev leta 2016 njegovo višino znižala na 2863,56 metra, kar je 34 centimetrov manj kot ob zadnji meritvi, ki so jo opravili leta 1985. Razlog za to znižanje najverjetneje niso tektonski premiki niti erozija, ampak drugačen način merjenja višine oziroma uporaba druge izhodiščne točke, so pojasnili na geodetski upravi.
Kako sploh merijo višine gora, v blogu Znanost na cesti pojasnjuje geolog dr. Bojan Ambrožič, tudi znan gorski tekač in velik ljubitelj gora. "Včasih so v našem prostoru za izhodiščno točko uporabljali srednjo višino morske gladine v Trstu, ki je bila določena že leta 1857. A višina te izhodiščne točke danes odstopa že za okoli 17 centimetrov. Zato so pred nekaj leti izhodiščno točko prenesli v Koper. Nadmorsko višino točk v notranjosti celine pa so določali s postopkom, imenovanim niveliranje. Poenostavljeno povedano, gre tu za to, da se z ene izhodiščne točke posname druga izhodiščna točka. Težava te metode je, da se sčasoma napake seštevajo. Zato se danes običajno nadmorska višina ne meri več direktno od gladine morja, ampak kot višina nad referenčnim geoidom. Geoid pa je, zelo poenostavljeno povedano, geometrijsko telo, ki bi ga zavzelo morje, če bi zalilo tudi območja, kjer je danes kopno. S tem rešimo omenjeni problem izhodiščnih točk oziroma ničte višine na kopnem."
Danes za merjenje višin večinoma uporabljajo sistem GPS, ki za določanje višin ne uporablja geodida, ampak elipsoid znan pod imenom WGS 84. To je geometrijsko telo, ki se najbolj prilega obliki celotne Zemlje. "Ampak tudi ta elipsoid ni idealen, prileganje ni povsod popolno in razlike na nekaterih krajih na zemeljskem površju lahko znašajo tudi do nekaj deset metrov. Tako je znano, da v Piranu na Tartinijevem trgu GPS sprejemniki kažejo višino 44 metrov," piše Bojan Ambrožič.
Najvišje in najnižje
Če upoštevamo povprečno nadmorsko višino, je najvišja dežela na svetu himalajska kraljevina Butan, kjer to povprečje znaša 3280 metrov. Če upoštevamo največjo razliko med najnižjo in najvišjo točko države, bi lahko za najbolj gorate dežele na svetu razglasili Kitajsko, kjer ta razlika znaša 9002 metrov (deli države namreč ležijo na negativni nadmorski višini, torej nižje od gladine morja), Nepal z 8789 metri, Pakistan (8611 m) in Indijo (8588 m). Ampak precej bolj strmo kot v teh velikih državah se morate vzpenjati v Monaku. Čeprav leži njegova najvišja točka le 140 metrov nad morjem, pa razlika med najnižjo in najvišjo točko glede na velikost ozemlja znaša 69 metrov na kvadratni kilometer, kar je največ na svetu. Za primerjavo, v Avstraliji, katere najvišji vrh je sicer visok 2244 metrov, znaša ta razlika na kvadratni kilometer le povsem neopaznih 292 mikrometrov (0,292 milimetra).
Goratost dežele lahko ocenjujemo tudi po višini njene najnižje točke. Najvišjo najnižjo točko ima afriška državica Lesoto, 1400 metrov. Visoko sta najnižji točki tudi v Ruandi (950 m) in Andori (840 m).
Najnižje države so tihomorski atoli Maldivi, Tuvalu in Maršalovi otoki, ki se dvignejo komaj dober meter nad gladino morja.
Najnižja točka na Zemlji pa je obala Mrtvega morja v Jordaniji in Izraelu, ki leži kar 420 metrov pod nivojem morske gladine.
Še dve najvišji gori sveta
Poleg nadmorske višine pri merjenju uporabljajo tudi druge kriterije, recimo oddaljenost neke točke od središča Zemlje. Zemlja namreč ni povsem okrogla, ampak ima obliko sploščenega sferoida, na polih je sploščena, na ekvatorju ima "izboklino". Zaradi take oblike vse točke na Zemlji niso enako oddaljene od njenega središča, razlika med poloma in ekvatorjem znaša kar 42 kilometrov.
Najbolj oddaljena točka od središča Zemlje in po takem izhodišču najvišji vrh na Zemlji ni Everest, ampak vulkan Chimborazo v Ekvadorju. Chimborazo je uradno visok le 6263 metrov, toda od Zemljinega središča je oddaljen 6,384.400 metrov ali kar 2163 metrov več kot Everest.
Zemlja pa ima še tretjo najvišjo goro na svetu - vulkan Mauna Kea na Havajih, ki se nad morjem dviguje "skromnih" 4207 metrov. Večji del ga je pod gladino. Če merimo od dejanskega vznožja, od morskega dna, je Mauna Kea visoka kar 10.200 metrov.
