Po koncu korejske vojne je Nato, obogaten s spoznanji o novem načinu vojskovanja v zraku, pripravil natečaj za vsestransko univerzalno lahko bojno letalo, ki bi ga uporabljala vsa letalstva v zvezi. Razpis NBMR-1 je zahteval letalo, ki lahko vzleti s kakršnega koli terena, je nezahtevno za vzdrževanje, poleti do cilja kot na primer sovjetski tank in se vrne v oporišče, kjer ga pripravijo na naslednji polet. Prav tako mora letalo imeti oklepljen kokpit in dva do tri tope za zračne spopade. Na razpis se je prijavilo kar nekaj proizvajalcev iz Francije, ZDA in Italije. Zmagovalci razpisa so bili avioni Breguet Br. 1001 Taon, Fiat G.91 in Mystere XXVI, prvi od G.91 je poletel 9. avgusta v Torinu, pet mesecev za Mystereom, medtem ko je Breguet svoj prototip spravil v zrak julija 1957. Po primerjalnem testu vseh treh prototipov je Nato januarja 1958 oznanil zmagovalca, fiat G.91.
Aprila 1958 so se obrambni ministri zveze Nato skupaj odločili, da bo G.91 prvo lahko večnamensko letalo Nata, breguet taon pa bo sledil 1961. Maja 1958 bi se potem morali sestati še za zagon proizvodnje in finančno podporo ZDA. Čeprav je bil prototip G.91 uničen v nesreči februarja 1958, je bilo navijanje za italijanski projekt še vedno očitno, kar je sprožilo dvome pri Francozih. Ti so se odločili, da se raje posvetijo proizvodnji lastnega mystere XXVI, lokalno imenovanega tudi dassault etendard VI. Tudi britanski del je odstopil od dogovora, na Otoku so že imeli pripravljen Hawkerjev model Hunter. Entuziazem nad G.91 je bil tako velik, da je italijanska vlada naročila letalo za svoje potrebe, še preden je bil znan izid razpisa. Na koncu se je zgodilo, da so se za fiat G.91 odločili le pri nemški Luftwaffe, ki je dobila 50 enosedov, 20 dvosedov za šolanje, po licenci pa so naredili še 294 primerkov. S samim G.91 ni bilo prav nič narobe, le zaupanje držav članic Nata je bilo do Italijanov še vedno pogojno rečeno na psu. Nemci so zadnji G.91 upokojili 1982, Italijani pa 1995. Finalista Dassault in Breguet, združena pod eno streho, sta zadnjo evolucijo etendarda VI videla leteti 2016 pri francoski mornarici.
Fiat G.91 se je znašel tudi v portugalskem letalstvu. V seriji spopadov v Afriki je nekdanja kolonialna velesila 1961 v Gvinejo sprva želela poslati ameriške F-86 sabre, a je po protestu ZDA in embargu ZN na orožje morala letala vrniti v Evropo. 1965 je Fiat Portugalcem ponudil serijo 40 letal, ki bi jih sprva morali kupiti Grki in Turki. Grki so 1961 dobili en primerek za testiranje, a se zanj niso odločili, letalo pa je končalo pri nemški Luftwaffe. Prav tako so dva testirali tudi Američani, a so se potem raje odločili za Northropov F-5.
G.91 je poganjal Bristol Siddeleyev turbojet z 22,2 kN potiska, letalo pa je doseglo 1075 km/h ali 0,95 macha. 1966 je Fiat izdelal še G.91Y, ki je imel dva General Electricova motorja J85. Narejenih je bilo 65 primerkov.
