Franja Žišt
Načrt adhezijske proge od Bohinjske Bistrice do doline Voje in v nadaljevanju zobate železnice do Triglava, z vmesno postajo na Belem polju, bi bil zelo drag projekt, ki pa bi prinesel obilo turističnega denarja. To potrjujejo vsi podobni projekti iz tistega časa v Alpah, vendar Triglav danes ne bi bil več niti to, kar je.
Gospod župnik pa je imel še ene velike sanje - da bo nekoč na vrhu Triglava stal grand hotel, do njega pa bo vozil električni vlak. Dušan Škodič je o tem že pisal v Planinskem vestniku in v svoji prejšnji knjigi, pa vendarle smo Slovenci o tem slabo poučeni. V tehniškem arhivu na Dunaju obstajajo dokumenti, načrti zobate železnice in vsi preračuni, kalkulacije za tovrsten projekt. "Projekt ni bil nikakršna znanstvena fantastika, čeprav so bili načrti narejeni že leta 1907, samo eno leto po tem, ko je v Bohinj skozi bohinjski predor prišla železniška proga. Takoj so začeli razmišljati o turizmu, ki se je razvijal povsod po Alpah. Tudi v Švici so takrat že gradili, železnica na Jungfrau, ki gre skozi steno Eigerja in se z njo še danes vozijo turisti, je bila že skoraj gotova," razlaga Škodič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
