(FOTO) Pred 20 leti: Lov na morilca iz Belih Vod še vedno velja za eno največjih policijskih akcij v Sloveniji

Velik del Slovencev je takrat živel v samoizolaciji, karanteni. Niso odpirali vrat, niso odhajali k sosedom, od doma so šli za najkrajši možni čas le po najnujnejše in se po najkrajši poti vrnili v varno zavetje svojih štirih sten. Le da ni bil na delu neznani smrtonosni virus, temveč neznani morilec, ki je ubijal, ropal, grozil in že s svojo pojavo teroriziral dobršen del Slovenije. In tako, kot so zdaj na nogah praktično vsi zdravstveni delavci, so bili tedaj policisti. Zlo je bilo treba ustaviti.

Streljal na vse, kar se je premikalo

Prvič so o neznanem mladem moškem, vitkem visokem mladeniču s torbo, ki je govoril srbohrvaško, poročali 22. aprila, ko je na območju Hrastnika streljal na policijsko patruljo. Zadel ni nikogar. Na veliko noč, v nedeljo, 23. aprila, zvečer, se je pripeljal na dvorišče stanovanjske hiše v Radečah. Lastniku Hentju Krušlinu se je prišlek zazdel sumljiv. S svojim avtomobilom se je pognal za njim, po 200 metrih pa je ustavil in stopil iz avta. Takrat je mladenič potegnil orožje in ustrelil proti Krušlinu, a ga na srečo ni zadel. Nato se je za njim za nekaj dni izgubila vsaka sled, 29. aprila pa se je ustavil v Belih Vodah. Tisto noč je obiskal domačijo Hudobreznikovih, tam je jedel, pil in grozil starejšima zakoncema. "Ko sem mu odrezala dva kosa kruha, očitno je bil lačen, saj ju je takoj pojedel, je na okenski polici opazil telefon in nama z veliko puško zagrozil, da naju bo ubil, če bova poklicala policijo," se je tedaj spominjala Cecilija Hudobreznik. "Bila sva tako prestrašena, da sva šele nekaj ur po njegovem odhodu poklicala policijo."

Beg iz policijskega obroča in smrt

V prvih dneh maja so osumljenca opazili na območju Velike planine. "V torek, 2. maja, okoli 18. ure sta v lovskem bivaku pod Košutno planinca zagledala moškega, ki je ustrezal Grdenićevemu opisu," je na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali vsak dan, takrat povedal Stanislav Veniger, tedanji direktor uniformirane policije na ministrstvu za notranje zadeve. O tem sta, takoj ko sta prišla v dolino, obvestila policiste, ki so že bili na tem območju. Policija je blokirala celotno območje Velike planine, bivak pa so pregledali policijski specialci in kriminalistični tehniki ter potrdili, da si je v njem res poiskal zavetišče morilec iz Belih Vod.
Policisti so območje stisnili v obroč, okoli 200 jih je delalo v eni izmeni, nad glavami so krožili helikopterji. Šele 4. maja so z analizami DNK ugotovili, da morilec, ki ga iščejo, ni Damir Grdenić, toda to je bilo v tistem trenutku najmanj pomembno. No, kasneje se je izkazalo, da je Grdenić res pobegnil iz zapora, a je bil ves čas na Hrvaškem, ni se skrival, temveč se je do ponovnega prijetja pogosto pojavljal v lokalih in diskotekah.
Policijske zasede so bile na vsakega pol kilometra ali manj, tisti policisti, ki so bili prosti, so spali kar na strehah džipov. Osumljenec je dvakrat skušal priti iz obroča, a so ga policisti pregnali z opozorilnimi streli v zrak. Zdelo se je, da je past zaprta.
Bili smo tam. "Ne morem reči, da me ni strah," nam je 4. maja 2000 pripovedoval osiveli upravnik planinskega doma v Kamniški Bistrici Franc Škrubej. "Čeprav sem lovec, orožja nimam tukaj, temveč doma v dolini. Pa bi se boljše počutil, če bi imel puško ob sebi. Naj me kaznujejo ali ne, če bi videl kakšnega sumljivega človeka, bi mu spustil šibre v noge. Saj v teh dneh sem ne pride skoraj nihče, sploh pa ne ponoči." A tistega dne je imel srečo - pri njem je prespalo 41 policistov, ki so se vrnili s terena.
Toda tisto noč se je utrgalo nebo. Vse kaže, da se je v silovitem nalivu in megli moškemu uspelo prebiti mimo policijskih patrulj. Poleg tega so imeli policisti še smolo, pokvaril se jim je helikopter, zato so morali za zračni prevoz na oddaljene in nedostopne lokacije zaprositi Slovensko vojsko. Dragocene ure so medtem šle v nič. Policisti so ga nato na območju Velike planine iskali tudi v soboto, 6. maja, odkrili pa so ga povsem drugje.