Krvavi zločini v naši prestolnici: zaprašeni dosjeji nerešenih umorov

Vsi dosjeji najhujših krvnih deliktov, ki so se od osamosvojitve zgodili v naši državi, še niso zaprti. Samo v glavnem mestu policija beleži kar enajst umorov, katerih storilci niso bili kaznovani. V največ primerih zato, ker zločini, ki so že skoraj pozabljeni, še vedno niso raziskani. Na območju celotne Policijske uprave Ljubljana pa si preiskovalci belijo glave še z dodatnimi 20 nerešenimi krvavimi zločini.

Šala ga je stala življenja

Najstarejši med nerešenimi krvavimi zločini, ki so se zgodili v prestolnici, je umor 23-letnega Mariborčana Danijela Bergleza. Bil je šofer Margarete Tomažič - Megi, ki je bila v devetdesetih letih na vrhu piramide v goljufivi igri, imenovani Fair play. Dvanajstega decembra 1991 je v pivnici na Kodeljevem potekalo srečanje z vlagatelji v to mrežo. Po koncu sestanka, ko so ljudje že odhajali vsak po svoje, je mimo pritekel neznanec, pograbil kovček in zbežal. Nekdo je stekel za njim, ko je iz teme stopil še en neznanec in začel streljati. Berglez je obležal, kasneje pa zaradi strelnih ran umrl v bolnišnici.

Akcija Latino

Neraziskana je ostala tudi likvidacija 41-letnega Veselina Jovovića - Vesa, ki se je 3. junija 1998 zgodila sredi belega dne v Latino baru v Zupančičevi jami. Jovović, ki je v ljubljanskem kriminalnem podzemlju veljal za nekakšnega šefa črnogorske mafije, je tisti dan v gostilni kartal s prijateljema. Nihče v družbi ni opazil moškega, ki je okoli 13. ure vstopil v lokal in si pri točilnem pultu naročil kavo, nakar se je neznanec obrnil in s pištolo Vesa večkrat ustrelil v glavo. Nastal je preplah, storilec pa se je brez težav izmuznil, zapustil lokal in prisedel v avtomobil, v katerem ga je čakal pomagač. Oddrvela sta s prizorišča zločina med stanovanjske bloke in izgubila se je sled za njima. Policija je izdelala fotorobota storilca in natanko mesec po streljanju celo prijela človeka, ki mu je bil podoben, a se je hitro izkazalo, da nimajo pravega. Družina ustreljenega je za informacije o storilcu ponujala sto tisoč nemških mark nagrade, kar je mnoge spodbudilo k dajanju podatkov, vendar nič od tega preiskovalcev ni pripeljalo do strelca. Kot naročnik umora je bil največkrat omenjen Mišo Vujičić, ki pa je pet let za Vesom padel v podobnem obračunu v baru hotela Lev. Na koncu je tako ostalo pri tem, da so Jovovića likvidirali zaradi medsebojnih mafijskih sporov.

Likvidacija po treningu boksa

Prav tako se še vedno ne ve, kdo je 19. januarja 2000 na Brodarjevem trgu v Ljubljani v temi prežal na 40-letnega Premila Stojanovića in ga pred vhodom stanovanjskega bloka pokončal s streli. Dolgo se je razpravljalo o teoriji, da je šlo tudi v tem primeru za mafijski obračun, zaradi spora glede teritorija. Ko večmesečna preiskava ni dala nobenega rezultata, je policija razpisala denarno nagrado za koristne informacije, a strelec oziroma naročnik umora Stojanovića, znanega po izsiljevanjih, izterjavah, preprodaji mamil in nasilništvu, ostaja neznan.
Drugi avgust 2001. Zoran Nikolić, takrat star 25 let, je bil v Hali Tivoli kot vsak večer na treningu boksa. Okoli 22. ure sta s športnim kolegom zapustila telovadnico in šla vsak proti svojemu avtomobilu. Ko je Nikolić sedel v golfa, se mu je še vedno neznani storilec približal in ga ustrelil. Žrtvin prijatelj ni znal razložiti, kako se je zgodilo. Takrat ni zaznal nobenih strelov, slišal pa je, da je nekaj nenavadno počilo, se je spominjal, zakaj je šel preverit, ali je šlo kaj narobe. Stekla na Nikolićevem avtomobilu so bila sesuta, on pa je ležal na sedežih, mrtev. Ko se je prijatelj ozrl okrog sebe, je videl oborožena zamaskiranca, eden naj bi mu bil s pištolo zagrozil, zato se je pognal v beg in poklical policijo. Storilcev preiskovalcem ni znal opisati, ker ji ni videl, prepričan je bil le, da je imel en na glavi bejzbolsko čepico. V času umora je bil Nikolić v kazenskem postopku zaradi očitkov, da je bil vpleten v kriminalno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo droge. V priporu je bil enajst mesecev, nakar so ga izpustili, ker ni bilo jasno, kakšno vlogo, če sploh kakšno, je imel v mamilarski tolpi, ki je štela več kot 20 osumljencev. Sojenje bi se bilo moralo nadaljevati 28. avgusta, zato se je takrat in se še vedno poraja vprašanje, ali je kdo njegov umor slab mesec pred sojenjem naročil samo zato, da mu je preprečil priti na obravnavo.

Kriminalno kariero končal na parkirišču

Ustreljen v ljubljanskih Dravljah, na parkirišču v Brilejevi ulici, je bil februarja 2004 tudi 31-letni Matjaž Podmiljšak iz Levca pri Celju. Uradno policijsko poročilo je razkrivalo, da se je žrtev poskušala ubraniti pred napadalcem. Pokojnika so namreč v renaultu laguna našli s pištolo v roki. Podmiljšak je bil sicer vodja kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s krajo in preprodajo avtomobilov višjega cenovnega razreda. Za to dejanje ga je sodišče že obravnavalo leta 1998, ko ga je obtožnica bremenila sodelovanja pri tatvinah in preprodaji osmih avtomobilov višjega cenovnega razreda. Zaradi kaznivih dejanj hudodelskega združevanja in napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine je bil obsojen na štiri leta in pet mesecev zapora. Njegov umor so preiskovalci povezali z nasilno smrtjo Celjana Zlatka Žoherja, ki so ga našli ustreljenega v Zagrebu dva meseca poprej. Vendar kdo je morilec Podmiljšaka, kriminalisti vse do danes niso dognali.

Storilec znan (le) policiji, za javnost pa skrivnost

Še vedno javnosti ni znano, kdo stoji za streljanjem v Rakovi jelši v Ljubljani, zaradi česar je 24. decembra 2006, teden po incidentu, umrl 45-letni Črnogorec Izet Ramčilović. Osemnajstega decembra se je Ramčilović namenil nahranit svoje živali, ki jih je imel na svojem ranču na koncu Rakove jelše. Nekaj metrov pred vhodom ga je ustavilo drevesno deblo, nastavljeno čez cesto. Izstopil je iz avtomobila, da bi odstranil oviro, nakar je iz zasede stopil zamaskiranec, ga trikrat ustrelil in zbežal. Kljub strelnim ranam je bil Ramčilović še toliko pri močeh, da je zmogel do vrtne hiške, kjer je bil takrat njegov sodelavec. Ta mu je pomagal v avto in odpeljala sta se proti Cesti dveh cesarjev. Med vožnjo je ranjeni sam poklical na 113. Policistom je povedal, da sta ga v zasedi čakala dva, ne le en napadalec. Z reševalnim vozilom so Ramčilovića odpeljali v bolnišnico in vse je kazalo, da njegovo življenje ni ogroženo. Čez šest dni pa se je zapletlo in 45-letnik je za posledicami strelnih ran umrl. Glede motiva za umor se je ugibalo, da so bile v ozadju stare zamere, še iz časov, ko je Ramčilović delal kot redar v nočnih lokalih, kakršnega je imel tudi sam v najemu, zadnja leta pa je bil lastnik gradbenega podjetja. Medtem ko so sorodniki umorjenega zagotavljali, da se Ramčilović ni zapletal v nobene kriminalne posle in da streljanje ni imel nikakršne zveze z zadevami, zaradi katerih je v preteklosti sedel na zatožni klopi, so preiskovalci menda že takrat sumili, kdo je obračunal z njim. Na prizorišču so našli tudi oblačilo enega od storilcev, vendar sami od sebe uradno niso nikdar zapisali, da je preiskava umora končana. Šele leta kasneje, ko so mediji poizvedovali o njem, je policija odgovorila, da so kriminalisti po temeljitem preverjanju dogodka in z novejšo metodo analize DNK odkrili osumljenca. "Žrtev in storilec sta bila povezana v določenih kriminalnih aktivnostih," so razložili na policiji in o storilcu povedali, da je dosegljiv in slovenski državljan. O njegovem morebitnem prijetju ali celo že sodnem postopku pa niso razkrili niti črke.