Bojan Tomažič
Igralci Gledališča Zarja Golega pianista, komedijo Matjaža Zupančiča, igrajo od lanskega aprila, tako se jim uigranost pozna, tudi veščo roko poklicnega režiserja Jaše Jamnika je čutiti ob spremljanju igre, ki nas pouči, kako lahko v naši vsakdanjosti radovedni, nestrpni, škodoželjni in nepremišljeni soljudje posežejo v osebni prostor in pripravijo posameznika, da ne živi več svojega življenja, ampak postane nekdo po njihovi podobi in pravilih. "Odlično uigrana igralska zasedba z močno kolektivno igro in absurdno smešni prizori pripomorejo k temu, da predstava od začetka do konca pritegne pozornost gledalcev," je žirija zapisala v utemeljitvi nagrade.
"Vsako priznanje je potrditev, da delaš dobro, vsaj v očeh tistega ali tistih, ki se odločajo komu podeliti priznanje," komentira igralka Urša Majcen iz ekipe, v kateri so tudi majhne vloge velike. "Priznanje za najboljšo predstavo po oceni strokovne žirije je potrditev dobrega timskega dela pod taktirko pravega režiserja," reče. Je kulturna ustvarjalka, ki večino časa posveti gledališkemu ustvarjanju, v vlogi igralke, mentorice otrokom in mladim, lani je otroško predstavo tudi režirala, je tudi moderatorka. "V gledališču Zarja, ki letos obeležuje osemdesetletnico obstoja, se izražam in rastem 25 let, v tem času se je nabralo kar nekaj odigranih vlog, za seboj imam okoli 20 predstav."
Goli pianist je poseben. "Absurdni tekst je bil nekaj novega in ne tako zelo lahkotnega zame. Bilo je potrebnih kar nekaj vaj, preden sem ga vzela za svojega in znotraj tega začela raziskovati svoj lik. Prizor po prizoru, vsak je zgodba zase. Moram reči, da se prava uživancija zame začne po kar nekaj ponovitvah. Ko se tekst popolnoma shrani na spominski disk in so vsi premiki domači, si lahko privoščim sproščeno preigravanje. Od tam naprej gre na odru za čisti užitek."
V tem obdobju celo absurd dobiva nove dimenzije. "Svet postaja absurden v vsej svoji moči in veličini. Vsakodnevno spremljamo nove in nove situacije, ki normalnemu, čustvenemu in dojemljivemu človeku v 21. stoletju ne morejo in ne smejo biti razumljive. Določene so tako v odklonu od neke obče normalnosti, da so enostavno že absurdne. Kar pa ne pomeni, da jih moramo kot take dojemati in sprejeti. Svet je poln krivic in absurdnost ne sme biti opravičilo. Proti krivicam je potrebna bitka vsak dan, sedem dni v tednu."
Komedija je čudovit žanr, a zahteven za igralce in ostale ustvarjalce. "Lahko je odlična refleksija družbe, skozi komedijo lahko na najbolj pronicljiv način nastavljamo zrcala družbi. Hkrati je komedija priljuden in enostaven žanr, tudi sprosti, nasmeji, zabava. Problem nastane, ko se poslužujemo le zadnjega. Ko je naš interes samo zabavati." V zadnjem obdobju je opazen porast produkcije, katere namen je enostavna zabava na izjemno nezahtevni ravni. "Ta ne izobražuje in tudi ne ponuja celostne palete umetnosti, ki jo ponuja gledališče." Kljub temu izpodriva klasično komedijo. "V ljubiteljskih gledališčih še veliko igrajo komedije, saj je to žanr, ki omogoča več ponovitev. Se je pa tudi ta trend zadnja leta obrnil. Ambicioznejša ljubiteljska gledališča počasi opuščajo miselnost, da je samo komedija tista, kar ljudje potrebujejo ali kar smo ustvarjalci sposobni ustvariti. V zadnjih letih spremljamo veliko močnih, izpovednih predstav vseh različnih žanrov in z različnimi uprizoritvenimi metodami. Tako da tudi na tem področju ljubiteljsko gledališče raste iz leta v leto."
Igralci Gledališča Zarja Celje so iz različnih starostnih skupin in iz zelo različnih okolij. "Okoli petdeset nas je, dijaki, študentje, srednja in delovno aktivna populacija in tudi upokojenci. Smo zelo različni profili ljudi, a zelo močno nas povezuje gledališče. Nekateri tudi svoje poklicno življenje tako ali drugače povezujemo s kulturo oziroma nam je to tudi karierna pot, spet drugi v svojem poklicnem življenju počnejo nekaj čisto drugega.
V osemdesetih letih se je način delovanja v Zarji spreminjal. "Zadnjih 15 let nas način in kvaliteta dela uvrščata med najmočnejša in najvidnejša ljubiteljska gledališča v Sloveniji. Zadnje desetletje ustvarimo tri nove predstave vsako leto. Ena je otroška, dve sta namenjeni odraslim. Na vsako posebej smo seveda ponosni. Vsaka predstava je produkt in plod nekajmesečnega dela, odrekanja, raziskovanja, učenja."
Vaje imajo dvakrat, pred premiero tudi štirikrat tedensko ali celo vsak dan. V Gledališču Zarja prirejajo tudi Novačanov festival ljubiteljskega gledališča. "Je eden izmed najvidnejših ljubiteljskih gledaliških festivalov v Sloveniji, po renomeju in tradiciji najmočnejši v vzhodni Sloveniji. Prirejamo ga v spomin na lokalnega pesnika, pisatelja in dramatika Antona Novačana. Festival je tekmovalnega značaja, vsako leto pa se na njem predstavijo najmočnejša ljubiteljska gledališča iz Slovenije in zamejstva. Poleg tekmovalnosti, ki s seboj prinaša kolektivni dvig kvalitete in izmenjavo pogledov, izkušenj, je pomemben tudi družabni vidik. V okviru festivalov se ustvarjalci srečujemo, mrežimo in ustvarjamo eno močno prijateljsko mrežo tudi zunaj odra in gledališč."
Celotna naslednja sezona bo posvečena praznovanju jubileja. "Predstave bodo tematsko zaokroževale tisto, kar Gledališče Zarja najbolj definira skozi vso obdobje: povezanost, iskrenost odnosov in moč koherentne skupnosti. Nagovarjamo enotnost, enakopravnost, sožitje, tako skozi humor kot tudi skozi druge žanre. Poleg tega se kot ambiciozno gledališče želimo izobraževati, zato letos področje uprizarjanja širimo na tudi malo novejše in manj razširjene uprizoritvene metode. Naslovov premier pa vam žal še ne smem izdati," poroča Urša Majcen in priporoča smeh, ker je eno od najbolj iskrenih in lepih občutij. "Pomembno je, da ljudem ponudimo kvalitetne vsebine, katerim se smejijo, take, ki dajo tudi misliti." V Celju, tam imajo tudi Dneve komedije poklicnih gledališč, bodo to tradicijo nadaljevali.
