Pravzaprav lahko vsi - ne glede na trenutno starost - zmanjšamo tveganje, da zbolimo zanjo. Raziskave so pokazale, poroča The Conversation, da lahko tveganje za demenco zmanjšamo za 40 odstotkov ali več, če izberemo zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost in izogibanje uživanju alkohola. Toda prvi korak k zmanjšanju tveganja za demenco je, da bolje razumemo, kako ljudje dojemajo dejavnike tveganja za razvoj te bolezni in ovire, s katerimi se soočajo pri spreminjanju svojega življenjskega sloga.
Najnovejša študija, objavljena v zadnji številki revije Journal of Ageing and Longevity, je pokazala, da se večina starejših zaveda, da je demenca stanje, na katerega lahko vplivajo, in da lahko tudi sami prispevajo k zmanjšanju tveganja za njen razvoj. Izkazalo se je tudi, da je glavna ovira pri prehodu na možganom prijazen življenjski slog predvsem pomanjkanje znanja, kar nakazuje, da bi morali čim prej zasnovati ustrezne programe za osveščanje.
Znanstveniki so proučili izsledke vseh raziskav, opravljenih na to temo, in identificirali dvanajst dejavnikov, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za demenco. Ti dejavniki so: umsko aktivni življenjski slog, redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, dobro duševno zdravje, nekajenje, neuživanje alkohola, nadzor nad visokim krvnim tlakom, ohranjanje zdrave telesne teže, zdravljenje visokih ravni holesterola, preprečevanje bolezni srca, bolezni ledvic in sladkorne bolezni. Revija Lancet je pozneje objavila svoj seznam dejavnikov, ki pomagajo zmanjšati tveganje za demenco. Ta je bolj ali manj enak, le da je na njem še nekaj dejavnikov več, vključno z izogibanjem onesnaženemu zraku, odpravljanje okvar sluha in razgibano družabno življenje. Bližnjica do ničelnega tveganja za demenco seveda ne obstaja. Nekateri ljudje počnejo vse prav, pa kljub temu zbolijo za demenco. Toda obstajajo trdni dokazi, da lahko s spremembo življenjskega sloga dejansko zmanjšamo tveganje, da se pozneje v življenju soočimo z demenco.
Pri preprečevanju demence sta ključna izobraženost in starost, je pokazala anketa, izvedena v Avstraliji. Izstopali sta predvsem dve stvari, povezani s sposobnostjo ljudi za identificiranje dejavnikov za preprečevanje demence. Ključna je bila stopnja njihove izobrazbe. Pri ljudeh, ki so imeli za seboj več kot dvanajst let formalnega izobraževanje, je obstajala večja verjetnost, da bodo imeli demenco za stanje, na katerega lahko vplivajo. Prvič se s skrbjo za zdravje srečamo v času šolanja, zato tedaj obstaja večja verjetnost, da prevzamemo zdrave življenjske navade. Drug pomemben dejavnik je starost. Mlajši anketiranci (ljudje, mlajši od 75 let) so bili v primerjavi s starejšimi sposobni točneje identificirati več zaščitnih dejavnikov. Zato je izrednega pomena, da pristojne službe izvajajo programe za spodbujanje zdravih življenjskih navad in osveščanje ljudi glede demence.
Kako je mogoče te ugotovitve uporabiti v praksi? Ugotovitve znanstvenikov nakazujejo, da bi morali zasnovati različne programe osveščanja za različne skupine ljudi - od programov za otroke do tistih za starostnike. To zahteva sistemski pristop, saj bi bilo treba oblikovati programe osveščanja, namenjene družinam, programe za otroke, ki bi jih izvajali v šolah, kakor tudi programe, v katere bi bili vključeni družinski zdravniki. Prizadevati bi si morali tudi za odpravo dejavnikov, ki ovirajo zmanjševanje tveganja za demenco. To pomeni, da bi morali posamezniki izvajati aktivnosti, ki jih motivirajo, in poiskati programe, ki so v skladu z njihovimi potrebami in urnikom.
Kaj to pomeni za nas? Zmanjševanje tveganja za demenco se začne s priznanjem, da moramo sami spremeniti nekatere stvari. Vsak dan se soočamo z različnimi izzivi, zaradi katerih ne hodimo redno k telovadbi ali zanemarjamo prehranjevanje ob določenih urah. Toda nekatere spremembe so preproste in zlahka izvedljive. Nikoli ni prepozno, da začnemo skrbeti za zdravje možganov. Prvi korak lahko naredimo že danes.
