Ko pozabiš, da pozabiš, si dementen, se je v intervjuju za Večer v nedeljo pred štirimi leti slikovito izrazila prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., z oddelka za psihiatrijo v UKC Maribor. Mariborska zdravnica že ves čas poudarja, da "je skrajni čas za vzpostavitev sistema centrov za pomoč dementnim". Doma naj bi živelo okoli 80 odstotkov bolnikov z demenco. Zanje skrbijo predvsem sorodniki, odrasli otroci, partnerji otrok, vnuki. "Včasih kakšno stvar iščemo ure in ure, vendar vedno vemo, kaj iščemo ... Bolnikom z demenco se to neprestano dogaja in neredko sploh ne vedo več, kaj iščejo. Bolniki zalagajo ali skrivajo najrazličnejše vredne ali povsem neuporabne stvari pogosto na neobičajna in nenavadna mesta, 'da tega kdo ne ukrade'. Ker iskanega ne najdejo, postanejo jezni, sumničavi ali celo besedno agresivni, še posebno do družinskih članov, o katerih so prepričani, da jih želijo ogoljufati ali jim kaj ukrasti. Tudi če kasneje predmet ali denar najdejo, so prepričani, da je bilo to vrnjeno z namenom, da jim nagajajo," nam je nazorno opisala dr. Mojca Muršec to, kar se vse pogosteje dogaja vse več ljudem povsod, ne samo v Sloveniji.
Pomni
Da je demenca pogosto pozabljena, odrinjena in stigmatizirana bolezen, so izpostavili pred začetkom testiranj za zgodnje odkrivanje demence v okviru projekta Pomni. To je neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju demence v Sloveniji. V sklopu projekta bodo na večjem številu predhodno prijavljenih prostovoljcev, starejših od 60 let, izvedli različne brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Vsa testiranja bodo potekala individualno in anonimno, in sicer po celi Sloveniji.
Jurij Dreo, pobudnik projekta Pomni, je dejal, da lahko "glede na pričakovano življenjsko dobo ljudi v Sloveniji ocenimo, da bo za demenco na neki točki zbolel vsak deseti prebivalec." Na podlagi testiranj v sklopu projekta bodo naredili študijo: "Po nam dostopnih informacijah bo to prva znanstvena študija, ki bo direktno primerjala tolikšno število različnih presejalnih testov, in to na res velikem in reprezentativnem vzorcu slovenske populacije. Upamo, da bomo v raziskavo lahko vključili okoli 500 prostovoljcev."
Ne vemo, zakaj nastane
Napovedi glede razmaha demence res niso optimistične. "Danes ljudje doživijo 85 let in več, v tej starostni skupini bo leta 2050 približno vsak drugi dementen. Ne tajimo, projektivne študije so grozljive. Natančnih razlogov, zakaj demenca nastane, ne poznamo. Le opozarjamo na dejavnike tveganja in zdravimo," je opozorila Mojca Muršec.
"Staranje in demenca sta različni stvari," je poudarila psihiatrinja Andrea Užmah Kučina: "Staranje je degenerativni proces, ki smo mu podvrženi vsi, z njim se kognitivne sposobnosti seveda slabšajo. Demenca pa je bolezen, prav tako tudi blaga kognitivna okvara ni enaka staranju." Izpostavila je pomen presejalnih testov in pravočasnega prepoznavanja razlik med procesom staranja in pozabljanja na eni strani ter blago kognitivno okvaro, ki kaže na morebitne spremembe, na drugi.
Prepozno odkrita
Klinični psiholog Simon Brezovar pa je opozoril, da je demenca kljub dolgoletnim raziskovalnim naporom še vedno mnogokrat prepozno odkrita bolezen. "Takšna zakasnjena diagnostika prinaša številne slabe posledice, med drugim manj učinkovito zdravljenje in dolgoročno tudi višje stroški zdravljenja."
Demence svojci pogosto ne jemljejo kot bolezen
Pomembno vlogo imajo tudi domovi za starejše. "Načrtujemo, da bi dom starejših Bor, ki je v Črnem Vrhu, preuredili izključno za namene demence, pridobili pa smo tudi koncesijo za nov dom na Igu. Približno 40 odstotkov kapacitet na Igu bomo tako namenili demenci in demenci sorodnim stanjem. Zavedamo se problema in delamo vse, kar je v naši moči, da starostnikom omogočimo čim bolj kakovostno življenje," je napovedal Matej Kajtner, direktor domov za starejše Vitadom.
Preventiva
Seveda nas pri vsaki bolezni zanima, kakšna je preventiva, če ta sploh obstaja? "Srednje življenjsko obdobje je odločilno: telesna aktivnost, zdrav način prehrane, izogibanje rizičnim dejavnikom (cigarete, alkohol, mamila). Kar je dobro za srce, je dobro za dušo, rada povem. Prekrvavimo telo in možgane in počutili se bomo bolje. Na stara leta je za preventivo prepozno. Miselne igre so sicer tudi odlične, že zaradi druženja, preventivno pa zoper demenco ne delujejo," na osnovi dolgoletnih izkušenj pove Mojca Muršec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
