(INTERVJU) Marko Nešič: Za evropske nogometne velikane ni naključij. Že otroci vadijo resno kot odrasli profesionalci

Marko Nešič je nogometni trener, Aluminiju se je pridružil v preteklem letu, ko je zapustil mesto trenerja reprezentance Medobčinske nogometne zveze Maribor za igralce do trinajst let (U-13) in mesto trenerja v regijskem centru; v tistem času je bil tudi trener v nogometni šoli Miklavž. Prve trenerske korake je sicer naredil pri NK Maribor, kasneje se je uril kot trener članske selekcije v Avstriji in vodil mlajše selekcije v okoliških klubih. Je diplomant pedagoške fakultete (smer športno treniranje - nogomet), zaposlen v Slovenski vojski. S športom je v stiku sicer že od mladih nog, prihaja iz nogometne družine.
"Svojo nogometno pot sem začel pri šestih letih v Mariboru, nadaljeval v Jarenini in Malečniku, kjer sem kot mladinec igral za člansko moštvo v tretji ligi. Kasneje bi lahko zaigral v naši prvi ligi, vendar sem se, star 22 let, raje zaposlil v Slovenski vojski in nadaljeval nogometno pot v tretji slovenski ligi ter kasneje v sosednji Avstriji. Lani sem zaključil aktivno igranje ter se posvetil svoji družini in aktivneje tudi trenerstvu."

Z enajstletniki že intenzivno

Kakšne so značilnosti njihovega dela oziroma pristopa z mlajšimi selekcijami?
Atletico ima štiri akademije v Madridu in okolici. Igralce, ki jim ne uspe v matični šoli, pošljejo v okoliške akademije, kjer so še vedno pod okriljem njihovih trenerjev in se razvijajo naprej. V selekcijah U-12 imajo zaradi tega osem ekip. Vsaka selekcija ima po tri do štiri trenerje. V selekcijah do U-10 je poudarek na igri v različnih oblikah. S selekcijo U-11 se začne intenzivno in načrtno delo akademije in liga "enajst na enajst". Vse selekcije od tukaj naprej do prve ekipe igrajo po enotnem sistemu 4-3-3 ali 4-1-4-1. Pravijo, da je to prvi korak razvijanja igralca za potrebe kluba. Pri omenjeni starosti že dodelijo igralna mesta glede na njihove sposobnosti, kot so hitrost, inteligenca, telesna konstitucija, in igralca že razvijajo v tej smeri skozi treninge.
Kakšni pa so treningi otrok pri Atleticu?
Sestavljeni so iz štirih sklopov - v prvem sklopu je petnajst minut namenjenih aktivaciji, nato se prične devetdesetminutni trening, namenjen delu z žogo. Drugi sklop je dinamična tehnika ekipe po igralnih mestih, tretji sklop je igra posesti ali igra po igralnih mestih proti manjšemu številu nasprotnikov z nalogo izigravanja in zadevanja ciljev. V četrtem sklopu pa se ves trening prenese v igro na celotno igrišče ali tri četrtine igrišča z zaključevanjem na gol. Treningi so prilagojeni, določen dan je poudarek samo na obrambi ali napadu ali moštveni taktiki, določen dan je namenjen le igri. Pri tem prakticirajo tudi street football, torej nogomet brez pravil, saj želijo razvijati njihovo domišljijo in kreativnost, ki izginja, saj je uličnega nogometa vedno manj. Treningi so zasnovani tako, da se na njih igralci soočajo s podobnimi situacijami kot na tekmi, kot je na primer igra pod pritiskom, kar velja tudi za vratarje.

Profesionalci pri šestih letih?

Dva dneva ste preživeli tudi pri Benfici. Kakšni so vtisi?
Delo v njihovi akademiji je podobno kot pri Atleticu, le da so pri nižjih selekcijah že selekcioniranja. Z novo sezono naj bi selekcija U-6 že bila profesionalna ekipa. Težko komentiram tak način dela. V Benficini ekipi U-6 je na primer dvanajst igralcev in štirje trenerji; vsi trenerji imajo ustrezno izobrazbo, profesionalno pogodbo in temu primerno plačilo. Trener se mora delu posvetiti stoodstotno, da lahko doseže rezultate, ki jih želi klub.
Ali je izobraževanje izpolnilo vaša pričakovanja?
Vsekakor. Spoznal sem trenerje, s katerimi smo se izobraževali, in strokovnjake iz Atletica, izmenjali smo si kontakte. Dogovorili smo se, da obiščemo katero od nogometnih šol oziroma akademij, kjer delujemo, ali pa skupaj organiziramo kakšen kamp, trening ali kaj drugega.
Morda še kakšna zanimivost iz izobraževanja?
Odnos med klubom in starši otrok, v katerem so postavljene jasne meje. Starši nimajo vstopa v akademijo Atletica v času treninga, onemogočen jim je dostop do igrišč. Če pa že želijo vstopiti, se morajo predhodno najaviti. Če jih potrebuje trener, straši počakajo pri varnostniku pred vhodom, od koder jih pospremijo v prostore sestanka.