Gordana Possnig
Trener Damir Grgić je zadnje desetletje alfa in omega slovenske ženske košarke. Najprej je dominiral kot vodja ženske članske stroke na klubski ravni s Celjankami, zadnja štiri leta je tudi selektor ženske reprezentance. Prevzel jo je prav na pobudo in po večletnem vztrajanju celjskega kluba in naredil pravi preporod še na reprezentančni ravni. Minuli teden si je Trboveljčan, ki v teh dneh praznuje 41. rojstni dan, z igralkami v drugem ciklusu kvalifikacij na Kreti z zmagama proti Grčiji in Islandiji teoretično že priigral nastop na evropskem prvenstvu, ki ga bosta junija prihodnje leto gostila španska Valencia in francoski Strasbourg.
Slovenke so v dosedanjih štirih krogih po dvakrat premagale Grkinje, po enkrat pa Islandke in Bolgarke. In prav s slednjima dvema reprezentancama se bo pomlajena slovenska izbrana vrsta v začetku februarja prihodnje leto še enkrat pomerila v ljubljanskih Stožicah. Sodeč po dosedanjih igrah in popolnem izkupičku, bi morali biti omenjeni tekmi le še formalnost, igranje na prvenstvu stare celine pa nagrada pomlajeni ženski reprezentanci.
Peto leto selektor, tretjič na EP
Prvi mož slovenske ženske košarkarske stroke Damir Grgić je v Celje prišel leta 2007 in bil prvi dve sezoni pri članicah pomočnik trenerju Željku Ciglarju, člansko ekipo Cinkarne Celje je prevzel pred sezono 2009/10. Letošnja sezona je že dvanajsta v Celju. V mlajših reprezentančnih selekcijah so vsi največji uspehi Slovenije povezani z njim kot selektorjem. Člansko reprezentanco Slovenije je prevzel decembra 2016, pred kvalifikacijami za EP. V prvem kvalifikacijskem ciklusu je prvič v zgodovini Slovenijo popeljal na evropsko prvenstvo 2017. na Češkem, kjer je Slovenija osvojila 14. mesto. V drugem kvalifikacijskem ciklusu je Slovenijo popeljal na evropsko prvenstvo leta 2019 v Latviji in Srbiji, kjer je Slovenija osvojila 10. mesto.
Kako kot slovenski selektor, ki ima pogodbo s Košarkarsko zvezo Slovenije do sredine prihodnjega leta, vidite slovensko žensko košarko v zadnjih letih?
Rad bi poudaril, da še nobene kvalifikacije v zadnjih letih nismo odigrali v kompletni sestavi. Tudi te sedaj ne. Ali so razlog poškodbe ali pa kot v zadnjem primeru, sedaj na Kreti, težave zaradi covida-19. Ob tem bi spomnil, da je Slovenija pred evropskim prvenstvom leta 2019 pomladila reprezentanco. Prej je bila reprezentanca sestavljena iz igralk z dolgoletnim stažem - omenil bi Sandro Pešič, Majo Erkič, Živo Zdolšek, Rebeko Abramović -, nato pa smo bili prisiljeni pomladiti reprezentanco. Lani smo bili tako na evropskem prvenstvu najmlajša reprezentanca. Letos znova v kvalifikacijah nismo igrali z vsemi najboljšimi. V prvem ciklusu sta novembra lani manjkali Shante Evans in Eva Lisen, pred odhodom na Kreto smo najprej ostali brez poškodovanih Zale Friškovec, Tine Trebec in Eve Rupnik, po dveh treningih v grškem mehurčku, saj praktično sploh nismo smeli iz sob razen v času treningov in tekem, pa še brez okužene kapetanke Nike Barič in Nike Jakovina. Slednji sta morali ostati na Kreti do petka. Vse to pa nas ni ustavilo na poti do dveh novih zmag, ki nam na široko odpirata vrata na evropsko prvenstvo v začetku prihodnjega poletja."
Delo na dolg rok se obrestuje
Vrnitev Evansove se je, zlasti na tekmi z Grkinjami (dosegla je 22 točk), izkazala za odločilno v teh kvalifikacijah.
K vsem uspehom reprezentance v zadnjih letih je pripomoglo tudi dejstvo, da smo reprezentanci priključili naturalizirano Američanko Shante Evans. Brez nje nas verjetno ne bi bilo na evropskih prvenstvih 2019 in 2021. Vsekakor pa bi bili veliko manj konkurenčni drugim državam, ki so že tako veliko večje od nas in imajo bistveno več denarja, ob tem pa si lahko privoščijo še bolj kvalitetne naturalizirane igralke kot Slovenija. K uspehom je pripomoglo tudi igranje košarkaric v Celju. Za 99 odstotkov igralk je to njihova domača dvorana, saj so praktično vse več let igrale za celjski klub.
Verjetno k uspehom pripomore tudi dejstvo, da ste večino igralk trenirali že v mlajših kategorijah in so navajene na vas, vi pa na njih.
Drži. Vse reprezentantke sem treniral tako v Celju kot v mlajših starostnih kategorijah pa tudi v reprezentanci. Poznam jih do potankosti, prav tako seveda one mene. Francozi recimo v vseh športih zberejo najboljše igralke in igralce v vsaki generaciji, da jih štiri leta vadijo isti trenerji na istem mestu v Parizu, kjer imajo organizirano bivanje, šolanje, prehrano, zdravstvo. Tu ima Košarkarska zveza Slovenije to srečo, da praktično vse najboljše igralke pridejo v celjski klub. Tako so igralke več let skupaj, vadijo pod mojo taktirko in potem v reprezentanco že pridejo s poznavanjem sistema dela in sloga, ki ga gojim tudi kot selektor. Ob tem pa je treba dodati, da imamo v reprezentanci od mojega prihoda vseskozi tudi isti strokovni štab. To je velik plus, kajti delo na dolg rok vedno daje rezultate.
Anthony "Tonček" Randolph je blestel v moški reprezentanci, Shante Evans blesti v ženski
Kakšna je slovenska košarkarska prihodnost? Raste morebiti v Sloveniji obetaven rod košarkaric, ki bi se lahko tudi v prihodnjih letih uvrščal na največja tekmovanja in še nadgradil uspehe reprezentance?
V Sloveniji imamo izjemno generacijo deklet, rojenih v letih od 2003 do 2005, in so v svoji kategoriji evropsko primerljive. Po naši oceni tako nadarjene generacije igralk sploh še nismo imeli. Večina jih letos že igra na članskem nivoju v slovenski ligi in ligi WABA. V prihodnjih letih bi se tako te igralke počasi morale priključevati zdajšnjemu jedru reprezentance, kar samo pomeni, da bomo imeli še bolj kvalitetno reprezentanco in tudi veliko večjo širino ob morebitnih poškodbah in izrednih situacijah, kot je letošnja. Glede na to, da v drugih reprezentancah starejše generacije zaključujejo svojo reprezentančno pot, bomo v prihodnjih letih zagotovo imeli priložnost poseči po boju za še višja mesta na evropskih prvenstvih in se poizkušati prvič v zgodovini Slovenije uvrstiti tudi na kakšno veliko svetovno tekmovanje. Pri tem imam v mislih svetovno prvenstvo ali olimpijske igre, kjer še nikoli nismo bili.
Še ena Američanka?
Kaj bi morala po vašem mnenju narediti Košarkarska zveza Slovenije v naslednjem obdobju, da najprej obdrži dosedanje dosežke reprezentance, nato pa jih skuša še nadgraditi?
Mislim, da bi bilo dobro, da bi naturalizirali še eno ameriško košarkarico v primeru, če pride do kakšnih poškodb. Ob tem bi morali posvetiti veliko pozornosti generaciji 2003-2005, da iz nje črpamo naslednje reprezentantke. Dati bi jim morali najbolj kakovostne trenerje, ki so na razpolago za delo v mlajših reprezentančnih selekcijah. Organizirati bi morali kakšno evropsko prvenstvo mlajših starostnih kategorij v Sloveniji. Razmišljati pa bi morali tudi o organizaciji članskega ženskega evropskega prvenstva v bližnji prihodnosti. Prav tako bi morali spremeniti novelo zakona o tujcih. Na ta način bi dobili možnost, da slovenski potni list podeliš, še preden košarkarica dopolni 16 let. To pomeni, da ta igralka po Fibinih pravilih ni naturalizirana. V Celju imamo izjemno obetavno mlado Nigerijko (letnik 2004), ki je že s 14 leti prišla v našo državo. A naš potni listi lahko dobi šele z 18 leti, potem pa Fiba odloča, ali je naturalizirana ali ni. Več pozornosti in pomoči bi morali nameniti še klubom v domači košarkarski ligi, ki so osnova vsega. Klubi danes "dihajo na škrge", z velikimi težavami se prebijajo iz meseca v mesec. Če ne bo njih, dolgoročno ne bo tudi dobre reprezentance. Ob tem pa bi rad še dodal, da je danes med dekleti veliko zanimanja za žensko košarko, mlade igralke vidijo svojo perspektivo, članske reprezentantke so jim vzornice s svojimi uspehi. Seveda pa je treba tako delo nadaljevati tudi v prihodnje, kar je dobro za klube in s tem za reprezentanco."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
