(INTERVJU) Slepota je tudi mavrica, veliko je izzivov, ki jih moramo slepi začutiti in zagrabiti

Sizif je vaš brat, pišete v pesmi Jetnik.

Pesem Jetnik je poetični opis nekega nepoetičnega stanja, torej slepote. Slepi smo v vsakdanjem življenju obsojeni na nenehno tlako dokazovanja naše enakovrednosti. Spričo vse bolj dehumanizirane družbe je naša naloga vedno težja, skoraj sizifovska. Slepi ne vidimo zadovoljivega konca tega, čeprav ni predaje.

"Nisem še prebral svetlobe, ko so mi ukradli snope žarkov in me strpali v tole ječo" je tudi iz te pesmi.

Vid sem izgubil pri trinajstih letih, odtlej je slepota moja usoda, s katero se je doslej dalo prav znosno sobivati. Pomembno je vedeti, da slepota ni osama črnine, ampak mavrica izzivov, ki jih mora posameznik začutiti in zagrabiti. Prav slednje skušam v polni meri početi tudi sam, s kakšnim uspehom, naj ovrednotijo drugi.

Za to, da pridemo v svet luči, seveda ni nujno imeti oči, ki vidijo. In tudi eni videči ne vidijo, kajne?

Svet luči je svet znanja, sočutja in ljubezni. Gre za duhovno svetlobo, ki jo je treba udejanjiti pod svobodnim soncem, torej na fizični ravni. Opažam, da v zadnjih desetletjih čustvena svetloba pri polnočutnih ljudeh peša, kar ni dobra napoved za prihodnost.

Izšlo je sedem vaših knjig. S poezijo in aforizmi. Imajo kaj skupnega?

Pet pesniških zbirk in dve zbirki aforizmov. O stičnih točkah aforistike in poezije so verjetno različna mnenja. Sam sem že kakšen svoj aforizem razvil v pesem, čeprav ti zvrsti ločujem, ker so motivi zanje različni.

Knjiga aforizmov Črna svila z raskavo obrobo tudi v Braillovi pisavi. Kako je sicer v Sloveniji z aktualnimi izdajami v brajici?

Fond naše knjižnice Minke Skaberne temelji predvsem na zvočnih posnetkih del. Knjig v brajevem tisku je za približno petnajst do dvajset odstotkov, pretežno so leposlovje in učbeniki. Ker so tehnične možnosti tiskanja v brajici omejene, je pretvorba iz črnega tiska počasnejša. Vseh mojih sedem dosedanjih knjig je posnetih v zvoku, aforizmi o slepoti so tudi v brajici.

Očitno radi berete in poslušate leposlovje, ker imate bogat besedni zaklad in močne metafore. Je katera knjiga, ki vam je še posebno blizu ali vam je spremenila svet?

Že v rani mladosti so mi vcepili bralne navade, tako si ne znam predstavljati sveta brez knjige. Rasel sem ob pravljicah, sledili so Vandot, May, Traven in drugi pustolovci. Najgloblji pečat so vame vžgali klasiki, s katerimi sem pričel v srednji šoli. Branje dobrih knjig je temelj za širino srca in duha. Seveda bi bil moj pesniški izraz brez njih zelo osiromašen, če bi sploh obstajal.

Knjige so včasih res spreminjale svet. Zdaj se svet prilagaja virtualnosti. Kako čutite hitenje časa in spremembe, ki so se in se dogajajo?

Ko se je še svet bogatil s kleno pisano besedo, je bila moralna zavest družbe občutno višja. Danes nas obkrožajo sebičnost, plehkost, nerazumno potrošništvo, poneumljanje, zlorabe, brezčutnost in drugo. V ljudeh je vse več jalovine in vse manj ornice. Odmikamo se drug od drugega v lažni svet čustvene puščave.

Sprememba je tudi virus, seveda. Naenkrat živimo povsem drugače, vrednote so prilagojene, tudi svoboda. Kaj menite o vsem tem? V eni od pesmi pišete o bitki bitk, kjer niti Noeta z barko ni bilo. Se bomo v resnici rešili?

Skozi celotno zgodovino so takšni in drugačni virusi prihajali, kosili in odhajali. Pa vendar se zdi, da je tokrat drugače: preveč politike in premalo stroke! Toliko neznanja, sprenevedanja, manipulacij in vsiljevanja nepreverjenih cepiv, vključno s prikrivanjem posledic. O zaslužkarstvu na račun obolelih in testiranj raje ne govorimo. Ne gre se čuditi ljudem, da ne verjamejo in ne zaupajo nikomur več. Dokler bo tako kaotično stanje, ki nekaterim očitno ustreza, bodo teorije zarot cvetele. Če je virus naravnega izvora, bo slej ko prej izzvenel. Tako ne bo bitke bitk in tudi Noetove barke ne bomo potrebovali.

Kaj pripravljate? Kaj pišete?

V predalu imam trenutno štiri dokončane knjige. Dve zbirki aforizmov, šesto pesniško zbirko in izbrane pesmi o slepoti, ki naj bi izšle prihodnje leto, ko obeležujem petdeset let slepote. V njej je petdeset izbranih pesmi na to temo. Ampak zdaj je čas za dopust in morje. Tako si bo lahko tudi brajev pisalni stroj malce odpočil.