(INTERVJU) Vsakega sedmega Slovenca useka v križu. Najslabše je dolgotrajno sedenje za računalnikom

Ker je bolečina v križu ena od glavnih razlogov za bolniško odsotnost, ker je pogosto dolgotrajna in tudi eden od glavnih vzrokov za prezgodnjo invalidsko upokojitev, nanjo ne smemo pozabiti. Doživlja jo dobra polovica ljudi na svetu, vsaj enkrat v življenju pa jo izkusi skoraj vsak, o njej toži iz leta v leto več mladih intelektualcev. Po ocenah za leto 2017 se je s to bolečino srečalo 7,5 odstotka svetovne populacije, kar predstavlja 577 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji je bolečina v križu in hrbtenici najpogostejša kronična bolečina. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka zanjo, zaradi česar jo v kar 85 do 95 odstotkih označijo kot nespecifično. 

Raziskava o kronični bolečini med Slovenci, ki ste jo opravili v letu 2019, je pokazala, da zanjo trpi kar 22 odstotkov odraslih. V ta kontekst s pomembnim odstotkom sodi tudi bolečina v križu. Kako pogosta je med splošno populacijo? Kolikšna je pojavnost glede na starost, spol, delovno okolje?

V omenjeni raziskavi smo ugotovili, da je med vsemi vrstami kronične bolečine daleč najpogostejša prav kronična bolečina v križu, ki se pojavlja pri 63 odstotkih bolnikov s kronično bolečino. Najpogostejša je v starostni skupini od 45 do 64 let, če gledamo po spolu, pa je pogostejša pri ženskah kot pri moških. To potrjujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer imajo zelo dobre analize in razdelane statistike kostno-mišičnih obolenj. Če pa pogledamo statistiko bolečine v križu glede na delovno okolje, ugotavljamo, da nanjo močno vplivajo težka fizična dela v kombinaciji s slabimi ergonomskimi pogoji, danes pa prihaja v ospredje še sedeč način življenja in preživljanja prostega časa. Ta precej vpliva na pojavnost bolečine v križu.

Torej drži podatek, da je bolečina v križu v zadnjem času zelo pogosta težava med mladimi intelektualci?

Ja, podatki NIJZ res kažejo, da v zadnjem času za bolečino v križu pogosto trpijo mladi intelektualci, že pred 40. letom starosti. Kje so vzroki? Predvsem v sedečem načinu življenja, nekateri pravijo, da je sedenje zdaj drugo kajenje. Pomembni so tudi psiho-socialni dejavniki, veliki pritiski in obremenitve v službi. Najslabše je dolgotrajno sedenje za računalnikom v prisilni drži, veliko ljudi je v takšnem položaju po cele dneve, posledica tega pa je bolečina v hrbtu. Relativno visok je tudi delež bolniške odsotnosti zaradi bolečine v križu pri zaposlenih v javni upravi. Intelektualci gredo zaradi bolečine v križu v bolniški stalež pogosteje, a za krajši čas kot denimo fizični delavci, recimo v gradbeništvu, gostinstvu ali kmetijski dejavnosti. Ti imajo praviloma daljše, pogosto dolgotrajne bolniške staleže.

Te težave gotovo zelo vplivajo na vsakodnevne aktivnosti bolnika. Ali bolečina v križu res velikokrat pomeni tudi prezgodnje upokojevanje?

Res je, bolečina v križu je v bistvu najpogostejša z delom povezana zdravstvena težava v razvitem svetu. Poleg bolečine pa ta težava povzroča tudi moteno funkcijo oziroma zmanjšano gibljivost telesa. To pomeni, da je prizadeta sposobnost posameznika za opravljanje dela in druge aktivnosti, kar pa posledično zelo prizadene tudi duševno zdravje in socialno funkcioniranje človeka ter močno vpliva na njegovo kakovost življenja. Če spet citiram podatke NIJZ, je bolečina v križu med Slovenci najpogostejši vzrok bolniškega staleža, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja. Pretežni del najbolj prizadetih še vedno prihaja iz delovnih panog, kot so gradbeništvo, industrija in gostinstvo, v zadnjem času pa, kot rečeno, izstopa tudi javna uprava, čeprav na prvi pogled tega ne bi pričakovali. Bolečina v križu je že zdaj velika težava, z leti pa bo verjetno še večja, saj se podatki na tem področju iz leta v leto slabšajo, delež bolniških odsotnosti zaradi kostno-mišičnih obolenj ves čas narašča. Med letoma 2015 in 2020 se je povečal za 50 odstotkov. Številke so zastrašujoče. Lahko si predstavljate, kako se je prezgodaj upokojevati, pri nizki starosti, ljudje so prizadeti, bolečine vztrajajo, njihovo socialno življenje je okrnjeno, pripadajo jim nizki pokojninski prejemki, prizadeto je njihovo duševno zdravje. To je hudo.

Običajni analgetiki ne pomagajo

Kaj vse je lahko vzrok za bolečino v križu? Kaj pravijo vaše izkušnje?

Stroka danes že ve, da v večini primerov, v vsaj 85 odstotkih, bolečina v križu ni nevarna in ni posledica nekih hudih obolenj. V teh primerih govorimo o nespecifični bolečini, ko slikovna diagnostika ne potrdi težav bolnika. Pri njih ne moremo jasno identificirati okvar tkiva, iz česar bi lahko izvirala bolečina. Vemo sicer, da lahko boli katero koli tkivo, od mišic, vezivnega tkiva, tetiv, seveda tudi kosti, lahko je prisoten pritisk na živec, a slikovna diagnostika tega ne potrdi. So pa vse našteto lahko vzroki za bolečino v križu. Po drugi strani pa obstajajo tudi bolečine v križu, ki jih lahko bolj specifično opredelimo. Tu mislim na obolenja hrbtenice, kot je na primer hernija diska ali pa zožitev hrbteničnega kanala, čemur s strokovnim izrazom rečemo spinalna stenoza. Vsekakor je bolečina v križu pri nekaj odstotkih pacientov tudi posledica resnih obolenj, denimo zlomov, ki nastanejo zaradi poškodb ali predhodne osteoporoze, lahko je posledica raka ali revmatoloških obolenj, mogoči pa so tudi infekcijski vzroki. Ko je bolečina pri bolnikih res huda, posebno če so pridružene še nevrološke motnje, težave pri hoji, na primer, motnje pri odvajanju urina, blata, če je pridružena povišana telesna temperatura ali ko je nekdo predhodno prebolel raka, zdravniki takoj pomislimo, da gre za nujno stanje, ki zahteva takojšnjo ali čimprejšnjo obravnavo. V postopku diagnostike sta zelo pomembna dobra anamneza in natančen klinični pregled, saj iz tega pogosto že lahko izluščimo stanja, ki zahtevajo dodatno ukrepanje. Samo iz bolečine pri bolniku zdravnik ne more ničesar razbrati, pomembno je preveriti še dodatne znake, ki so alarm za hitro in resno ukrepanje, predvsem za čimprejšnji obisk pri zdravniku in dodatne preiskave.

To je gotovo najpametneje, saj laiki ne vemo, kako je najbolje ukrepati ob akutni bolečini v križu. Kaj naj bodo prvi ukrepi, kaj lahko storimo v okviru samozdravljenja? Po kakšnih zdravilih naj povprašamo v lekarni?

Običajni analgetiki, ki jih uporabljamo za lajšanje glavobola, kot je paracetamol, v primeru bolečine v križu praviloma ne pomagajo dosti, zato je dobro seči po zdravilih iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki so dokazano najbolj učinkovita zdravila pri akutni bolečini v križu. Delujejo tako protibolečinsko kot tudi protivnetno. Nekatera zdravila iz te skupine lahko kupimo v lekarnah brez recepta, saj so v prosti prodaji, za druga, z večjimi predpisanimi odmerki, pa je treba pridobiti zdravniški recept. Pri akutni bolečini je priporočljiv tudi kratkotrajen počitek, nikakor pa ne svetujemo dolgotrajnega ležanja. Kratkotrajni počitek pomeni nekaj dni, potem pa se je dobro čim prej vrniti k vsakodnevnim aktivnostim. V prvih dneh pri akutni bolečini nekih posebnih telovadnih vaj ne priporočamo, treba je pač malo počivati in vzeti nesteroidne antirevmatike, potem pa se bolnik počasi lahko loti usmerjenih vaj za hrbtenico. Nekateri se sprašujejo, ali bi bilo pametno boleč predel ogrevati ali hladiti, a strokovnjaki odgovarjamo, naj bolnik uporabi tisto, kar mu v danem trenutku ustreza. Ni enotnega priporočila. Med tehnikami samozdravljenja pa naj omenim še TENS (Transcutaneous electrical nerve stimulation).

Kaj pa, če bolečina po samozdravljenju ne mine?

Če bolečina po kratkotrajnem počitku in nesteroidnih antirevmatikih ne mine, je treba obiskati zdravnika. Večino primerov bolečine v križu je mogoče obvladati na primarni ravni zdravstvenega sistema, zdravniki družinske medicine to znajo. Na podlagi anamneze in kliničnega pregleda osebni zdravnik že lahko ugotovi, ali gre za bolj nujna ali specifična stanja, kot so revmatske bolezni, infekcije, zlomi ali kaj podobnega, in bolnika pošlje na ustrezno specialistično diagnostiko in zdravljenje. Ko pa oceni, da gre za nenevarno bolečino, bolnika lahko napoti na fizioterapijo, na voljo pa ima še večji nabor zdravil, ki jih bolniku z bolečino lahko predpiše. Slikovne preiskave v nekaterih primerih niti niso potrebne, če pa zdravnik oceni, da bi lahko šlo za resne vzroke, se odloči za ustrezne preiskave ali napotitev bolnika k specialistu, čeprav vemo, da so v aktualnem trenutku čakalne dobe precejšnja težava. Kljub temu nobenemu bolniku ni treba trpeti hude bolečine v križu, saj mu že osebni zdravnik lahko pomaga, da bo njegovo življenje znosno in bo lahko normalno funkcioniral ter se bo lahko čim prej vrnil k svojim vsakdanjim aktivnostim.

Nezadovoljstvo v službi kot dejavnik tveganja

Včasih pa bolečine ne pojenjajo več tednov. Kako ravnati?

Povsem druga zgodba pa je bolečina, ki traja več kot šest mesecev. Tu se težave samo še stopnjujejo, pogosto se pridružijo še motnje spanja in razpoloženja, lahko se pojavi depresija. Kronična bolečina ni samo podaljšana akutna bolečina, ampak pride do določenih sprememb v bolečinskem sistemu in možganih. V nekaterih primerih je kronična kostno-mišična bolečina, kamor sodi tudi bolečina v križu, bolezen sama po sebi in ne le simptom bolezni. Pogosto v tem kontekstu govorimo tudi o nociplastični bolečini, ko pride pri bolnikih do spremenjene zaznave bolečine in napačne interpretacije bolečinskih dražljajev v bolečinskih poteh. Laično bolnikom v takšnih primerih razložim, da njihov bolečinski sistem preveč dela in vzdržuje kronično bolečino, čeprav ne najdemo nekega jasnega anatomskega razloga zanjo v okvari tkiva. Ugotavljam, da v našo protibolečinsko ambulanto v zadnjem času prihaja največ prav takšnih bolnikov. Ko se pri njih poleg običajne bolečine v križu, ki jo imenujemo nociceptivna in je posledica draženja bolečinskih receptorjev v tkivu ali nevropatske bolečine, pridruži še omenjena nociplastična bolečina, potrebujejo zelo kompleksno obravnavo. V Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine se zavzemamo za uvedbo obravnave takih bolnikov v interdisciplinarnem timu na sekundarnem nivoju.

Kaj je ključno, da se bolečina v križu ne razvije v kronično? Kaj lahko storimo preventivno?

Nedvomno je ključnega pomena preventivna aktivnost celotne populacije. Pomembno je urediti tudi prekomerno telesno težo, odpraviti kajenje, uvesti zdravo prehrano, se dovolj gibati, saj so vse to dejavniki tveganja, da se bolečina v križu lahko razvije v kronično. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek kronične bolečine v križu je tudi nezadovoljstvo na delovnem mestu. Stroka je opravila že precej referenčnih raziskav, vse pa kažejo in potrjujejo, da psiho-socialni dejavniki na to močno vplivajo. Potruditi se moramo, da bomo živeli v stiku sami s seboj, da z nobeno dejavnostjo ne bomo pretiravali, da se bomo znali primerno sproščati. Ko pa se pojavi akutna bolečina v križu, jo moramo čim prej ustrezno obvladati in se tudi čim prej vrniti v normalne vsakdanje tirnice. Mladim intelektualcem, ki vse pogosteje občutijo bolečino v križu, bi priporočila, naj vsako uro vstanejo s stola ob računalniku, naj si privoščijo pet minut aktivnega odmora, naj se razgibajo in sprehodijo, naj si uredijo prosti čas in tudi sicer poskrbijo za zdrav način življenja.