Izzivi domače sedanjosti

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
29.03.2020 05:01

Še naš maček je v prisilni izolaciji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Naš Miki
Aljoša Stojič

Vsakič, ko se je Paloma iz Sladkega Vrha znašla v kateri izmed mnogih kriz, sem se spraševal, kako je mogoče, da zapade v rdeče številka firma, ki proizvaja WC-papir. Ni ga človeka, ki ne bi kakal, če izvzamemo puščavskega fakirja, ki se je odločil, da bo leto dni meditiral in proč od civilizacije živel zgolj od zraka, sonca in vode. Bolj bi razumel, da bi bila Paloma v težavah v teh usranih časih, skoraj nemogoče je varno organizirati proizvodnjo, večina tovarn je zaprtih. Kljub zavedanju o izjemnem pomenu WC-papirja sem še vedno šokiran, da ljudem čiščenje riti pomeni toliko več od umivanja zob ali las - kolikor vem, zobnih past in šamponov za lase ni zmanjkalo. Nisem razumel paničnega odziva in nakupovanja rolic, dokler se ta usodni dan - z zaščitno masko in rokavicami - nisem zagnal po nakupih in šele v tretji trgovini nabavil dva zavoja - enega za rezervo. Ha, na straniščni školjki zdaj skupaj z vami prekipevam od sreče in zadovoljstva. Tudi jaz ga imam!
Toaletnega izziva (toilet paper challenge), ki je šaljiv družabni odziv na potrošniško manijo nakupovanja te osnovne življenjske potrebščine, se je po Dragiću, Dončiću, Messiju, Suarezu ... udeležila še moja dvanajstletna hči, nogometašica. In se samopoškodovala. Z nekaj vaje ji je uspelo desetkrat zažonglirati z WC-rolico in se posneti, vmes pa je s stopalom krepko udarila v železno nogo pisalne mize (vredno gola v finalu lige prvakov) in ob pomodrelem nartu za teden dni dodatno obmirovala. Živim se vse zgodi, je živim dobra tolažba.
Rutina nas gor drži, sporočajo psihologi. Zjutraj z dvema decilitroma vode pogoltnem vitaminski piluli, racama natočim vodo, ker sta od nje odvisni kot ljudje od toaletnega papirja, psici nadevam najboljše brikete brez glutena (ker je gospa že v letih) in mačku privoščim malo mleka. Zdaj, ko ljudje vemo, kakšno je počutje v samoizolaciji, smo doma naredili izolacijski eksperiment še z mačkom. Zaprli smo se v hišo, njega smo zaprli ven, ker se je na sosedovem travniku povaljal v gnojnici. Uf, še po desetih dneh prisilne izolacije Miki nekoliko smrdi in bolj poredko zamijavka, a že postaja bel, takšen, kot je v originalu. Vsak ima svoj problem, maček tega, da ga ne moreš okopati, če se umaže; sicer pa je tudi brez uporabe WC-papirja veliko čistejši od človeka.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta