Kaj med koronakrizo počnemo doma na kavču: Tolažba v namišljenih svetovih

Letošnjo pomlad smo v večjem delu sveta preživeli med domačimi štirimi stenami, kar je bistveno spremenilo naše navade. Marsikje po svetu so ljudje še zdaj v samoizolaciji, čas, ki so ga prej preživljali v trgovskih centrih ali na kulturnih prireditvah, zdaj preždijo doma na kavču. Kaj počnejo v tem času? Raziskave kažejo, da se v takih razmerah zelo poveča zanimanje za vse vrste medijev, pri tem pa se pokažejo bistvene razlike med generacijami.
Pri Financial Timesu so analizirali podatke Global Web Indexa, ki je opravil raziskavo med skoraj štiri tisoč uporabniki interneta v ZDA in Veliki Britaniji. Pripadniki najmlajše generacije Z, rojeni ob prelomu tisočletja in kasneje, zdaj stari od osem do 23 let, bistveno več kot prej posegajo po video vsebinah. Več kot polovica jih je gledala več videov, dobra tretjina je povečala čas, namenjen gledanju online televizije, slaba tretjina je več posegala po video igricah, četrtina najmlajših je več gledala tudi klasično televizijo. Po knjigah je več posegalo 18 odstotkov te generacije, v kateri se je najmanj, le neznatno, povečalo zanimanje za klasične tiskane medije.

Vrtnarili smo in kuhali

Na globalni medijski platformi Teads so se poglobili v vsebino. Spremljali so bralne navade 1,5 milijarde uporabnikov interneta po vsem svetu in ugotavljali, kaj berejo. Nekateri rezultati niso presenetljivi. Covid-19 je močno povečal zanimanje uporabnikov za zdravstvene vsebine. Razumljivo je tudi povečanje zanimanja za kulinariko in zabavne vsebine za sproščanje. Zanimivi pa so rezultati po posameznih državah.

Starejši bolj navdušeni za e-knjige

Na spletu smo torej vsi brali več. Kaj pa knjige? Tretjina Američanov pravi, da med koronakrizo berejo več knjig. Statistika po generacijah kaže, da se je število bralcev knjig najbolj povečalo med milenijci, kar 40 odstotkov te generacije bere več. Med pripadniki najmlajše generacije Z jih 34 odstotkov bere več knjig kot pred epidemijo, starejših iz generacije X je takih 31 odstotkov, presenetljivo pa se je število bralcev najmanj, za le 28 odstotkov, povečalo med najstarejšimi, pripadniki babyboom generacije. Da berejo manj kot pred koronakrizo, je izjavilo šest odstotkov Američanov, njihov delež je enakomerno razporejen med vsemi generacijami.
"Samoizolacija je po vsem svetu povzročila pravi bum branja," je dejal Hugo Setzer, predsednik Mednarodne zveze založnikov (IPA). "Knjige in branje so idealen način, kako ubežati izven naših štirih sten, pa tudi razumeti, kaj se dogaja okoli nas, kako to premagati in kako izboljšati življenje v prihodnosti."

Klasika in distopične zgodbe

V Veliki Britaniji je prodaja knjig v času koronavirusa narasla, saj so prebivalci po pisanju The Guardiana ugotovili, da imajo dodaten čas. Bralci najbolj posegajo po knjigah z mehkimi platnicami, žanrsko pa po daljših romanih in klasičnem leposlovju.
Znatno je poskočila prodaja klasik in brezčasnih naslovov, kot so Sto let samote in Ljubezen v času kolere Gabriela Garcie Marqueza, Ljubljena Toni Morrison, Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda in Stekleni zvon Sylvie Plath. Dobro se prodajajo tudi britanski moderni klasiki in distopične zgodbe, zlasti Deklina zgodba Margaret Atwood, 1984 Georgea Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja.
Po vsej državi narašča prodaja Tolstojevega romana Vojna in mir, Gospodarja prstanov J. R. R. Tolkiena in prvega dela Iskanja izgubljenega časa Marcela Prousta. Po drugi strani je prodaja faktografskih del za odrasle upadla za 13 odstotkov, saj bralci po pisanju The Guardiana iščejo tolažbo v namišljenih svetovih.