Ameriški urad za boj proti drogam (DEA) je konec aprila napovedal, da namerava na zvezni ravni omiliti omejitve glede uporabe kanabisa ter ga s seznama I, na katerem so droge, ki nimajo priznane medicinske uporabe in pri katerih obstaja velika možnost zlorabe, prenesti na seznam III, na katerem so droge z zmerno ali majhno verjetnostjo zlorabe, kot so denimo tablete tylenol s kodeinom, testosteron in drugi anabolični steroidi. Ta zgodovinski korak, ki nakazuje, da so začeli strokovnjaki priznavati obetavne učinke medicinskega kanabisa, spremlja tudi vse večji interes za uporabo psilocibina, aktivne snovi v čarobnih gobah, pri zdravljenju depresije, kroničnih bolečin in drugih bolezenskih stanj. V letih 2018 in 2019 je ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila postopek za prednostno obravnavo psilocibina, da bi pospešila razvoj ustreznih zdravil, saj so predhodne študije nakazale, da utegne imeti precejšen terapevtski učinek v primerjavi s terapijami, ki jih trenutno predpisujejo bolnikom z depresijo. Ta koraka pomenita dramatičen odmik od dolgoletne ameriške politike glede teh substanc, ki je do zdaj kriminalizirala njuno uporabo ter preprečevala ali upočasnjevala raziskave njunih terapevtskih potencialov. Kevin Boehnke je docent anesteziologije na Univerzi v Michiganu, preučuje pa alternativne načine lajšanja bolečin, tudi terapije s kanabisom in psihedeliki. Raziskovalca pri tem vodi tudi osebni interes: na začetku leta 2019 so mu diagnosticirali fibromialgijo, za katero so značilne hude mišično-skeletne bolečine, utrujenost, motnje spanja in generalizirana senzorna občutljivost. Kanabis in psilocibin se mu zdita obetavni substanci, ki lahko pomagata premostiti te težave.
Ker v ZDA kar 50 milijonov ljudi trpi zaradi kroničnih bolečin (bolečina pri njih vztraja tri mesece ali več), bi rad Boehnke odkril, kako bi lahko kanabis in psilocibin učinkovito uporabljali kot morebitni orodji za obvladovanje bolečin.
Kanabis in protibolečinska zdravila
Kanabis, znan tudi kot marihuana, je starodavna zdravilna rastlina. Ljudje zdravila na osnovi kanabinoidov oziroma kanabisa že najmanj 5000 let uporabljamo za zdravljenje artritisa ter lajšanje bolečin med operacijskimi posegi in po njih. Do danes se je njihova uporaba precej razširila. Sodobna zdravila na osnovi kanabisa so v uporabi za zdravljenje nekaterih vrst epileptičnih napadov, spodbujanje pridobivanja teže pri anoreksiji, povezani z aidsom, ter lajšanje slabosti med kemoterapijo.
Tako kot vse, kar vnesemo v telo, ima lahko tudi kanabis negativne učinke za zdravje: če vozite omamljeni, lahko povzročite nesrečo. Pri nekaterih ljudeh se pojavi ciklično bruhanje, drugi imajo težave z motiviranostjo, pri tretjih se lahko razvije odvisnost, predvsem zaradi pogostega uživanja v mladih letih. Kljub temu primerov smrti zaradi prevelikega odmerka marihuane skorajda ni. To je zelo zanimivo, glede na to, da samo v ZDA marihuano redno uživa skoraj 50 milijonov ljudi.
Ravno nasprotno pa je bilo v preteklih desetletjih zaužitje prevelikega odmerka opioidov, ki jih pogosto predpisujejo za lajšanje kroničnih bolečin, krivo za smrt na sto tisoče ljudi. Celo običajna nesteroidna protivnetna zdravila, kot je na primer ibuprofen, so vsako leto vzrok za na deset tisoče hospitalizacij in na tisoče smrti zaradi poškodb prebavil. Poleg tega je učinek opioidnih in neopioidnih analgetikov pri lajšanju kroničnih bolečin omejen. Protibolečinska zdravila so pri pacientih s kroničnimi bolečinami le minimalno do zmerno učinkovita, medtem ko imajo mnoga hude stranske učinke, ki so lahko hujši od pričakovanih koristi. Ravno zaradi negativnih stranskih učinkov in omejenih koristi mnogi ljudje s kroničnimi bolečinami raje posežejo po kanabisu. Študije so dejansko pokazale, da ljudje protibolečinska zdravila velikokrat zamenjajo s kanabisom, ker ima ta manj stranskih učinkov.
Kljub temu bo treba opraviti še več temeljitih raziskav o uporabi kanabisa pri zdravljenju kroničnih bolečin. Za zdaj so bila opravljena le krajša klinična testiranja, pri katerih je sodelovalo le manjše število ljudi. Znanstveniki so hkrati opozorili, da so bili v okviru teh študij uporabljeni zdravila in režimi odmerjanja, ki se močno razlikujejo od tega, kako ljudje v resnici uporabljajo proizvode iz kanabinoidnih ambulant. Tudi kanabis ima prepoznavne stranske učinke, kot so evforičnost ter spremenjena sposobnost zaznavanja in razmišljanja, zato je težko izvesti dvojno slepe študije.
Skupina izvedencev za kanabis in bolečine je na začetku tega leta kljub temu objavila smernice za izvajanje klinične prakse, da bi zbrali obstoječe dokaze. V okviru teh smernic so predlagali, da bi zdravila na osnovi kanabisa uporabljali pri pacientih, pri katerih kronične bolečine spremljajo motnje spanja, mišična togost in tesnobnost. Te koristi pomenijo, da bi se lahko ljudje po zaslugi kanabisa dejansko izognili uživanju zdravil za vsak simptom posebej.
Ovire pri raziskovanju učinkov kanabisa
Po sprejetju zakona o nadzorovanih substancah leta 1970 je ameriška zvezna vlada kanabis uvrstila na seznam I, skupaj z drugimi drogami, kot sta heroin in LSD. Posedovanje teh drog je kaznivo, saj zanje velja, da nimajo priznane medicinske uporabe, medtem ko pri njih obstaja velika verjetnost zlorabe. Zaradi te definicije in omejitev glede proizvodnje drog so raziskave o učinkih kanabisa zelo težko izvedljive. Državne in zvezne regulatorne ovire so pogosto krive za to, da včasih zelo dolgo traja, da so te raziskave odobrene, medtem ko velikokrat sploh niso odobrene in zato tudi niso opravljene. Profesor Boehnke lahko denimo kanabis kupi v kanabinoidni ambulanti z licenco ameriške zvezne vlade v svojem rojstnem kraju Ann Arbor v Michiganu. Toda kot znanstvenik zelo težko zakonito preučuje, ali ti proizvodi dejansko pomagajo pri lajšanju bolečin. Po prekvalificiranju kanabisa v manj nevarno drogo utegne imeti več možnosti za to.
Vedno pomembnejša vloga psihedelikov
Kar se tiče psihedelikov, kot so na primer gobe, ki vsebujejo psilocibin, je situacija na znanstvenem in političnem področju podobna kot glede kanabisa. Čeprav je že tisoče let v uporabi za obredne in zdravilne namene, je psilocibin v ZDA prav tako uvrščen na seznam I. Povzroči lahko precejšnje spremembe pri senzornem zaznavanju, razpoloženju in samozavedanju, ki lahko imajo koristne terapevtske učinke. In tako kot pri kanabisu tudi pri psilocibinu obstaja le minimalno tveganje za smrt zaradi predoziranja. Klinična testiranja, v okviru katerih so pacienti ob psihoterapiji uživali psilocibin, so nakazala na občutno izboljšanje simptomov pri psihiatričnih stanjih, kot sta na zdravljenje odporna depresija in motnja uživanja alkohola (alkoholizem).
Stranski učinki so običajno psihološki. Manjše število ljudi po zaužitju psilocibina poroča o samomorilnih mislih ali samopoškodovalnem vedenju. Nekateri postanejo bolj odkriti in ranljivi, kar lahko terapevti izkoristijo in zlorabijo. Do zdaj še ni bilo objavljenih veliko kliničnih testiranj uporabe psilocibina pri zdravljenju kroničnih bolečin. Nekaj jih pravkar poteka, vključno s pilotsko študijo o fibromialgiji, ki jo izvajajo profesor Boehnke in njegovi kolegi na Univerzi v Michiganu. Ta terapija utegne pomagati ljudem, da razvijejo bolj zdrav odnos do bolečin, tako da jih sprejmejo in nehajo negativno razmišljati o njih.
Nekatere ameriške zvezne države, denimo Kolorado in Oregon, so že dekriminalizirale kanabis in psilocibin ter že vzpostavljajo infrastrukturo za boljši dostop do terapije s psilocibinom. Nedavna analiza je nakazala, da bo večina ameriških zveznih držav psihedelike legalizirala med letoma 2034 in 2037, če bo proces legalizacije teh substanc potekal po enakem vzorcu kot proces legalizacije kanabisa.
Bodoči izzivi
Starodavne, pa vendarle razmeroma "nove" terapije ponujajo enkraten vpogled v zapleten preplet drog, medicine in družbe. Upravičeno razburjenje glede kanabisa in psilocibina je vodilo k državnim politikam, ki so povečale njihovo dostopnost nekaterim ljudem, toda kriminalizacija in velike ovire za njuno znanstveno preučevanje na zvezni ravni ostajajo. Znanstveniki upajo, da bodo lahko v prihodnjih letih izvedli pragmatične raziskave, ki bodo v skladu z vsemi temi parametri. Boehnke in njegovi kolegi na primer svetujejo vojnim veteranom, kako naj komercialno dostopne proizvode s kanabisom uporabljajo za učinkovitejše lajšanje kroničnih bolečin. Pri tem poudarjajo, da utegnejo biti ob premišljeni uporabi teh proizvodov njihovi negativni učinki manj hudi, koristni učinki pa večji. Če bo njihov pristop uspešen, bi ga lahko začeli uporabljati v vseh kanabinoidnih ambulantah.
Pristopi, kot je ta, lahko nadomestijo bolj tradicionalna klinična testiranja ter pomagajo raziskovalcem pri ugotavljanju, ali imajo te droge res koristne učinke in ali so podobno učinkovite oziroma vsaj manj škodljive od zdravil, ki so pacientom trenutno na voljo.
