Človeško telo za normalno delovanje potrebuje veliko vode, zato lahko človek brez nje preživi samo nekaj dni. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi mnogi drugi dejavniki, kot so denimo raven človekove telesne aktivnosti in razmere v njegovi okolici. Tako ni mogoče zanesljivo napovedati, kako hitro utegne nekdo umreti zaradi dehidracije. Ta lahko nastopi nenadoma in povzroči zelo hudo žejo, slabost ter na koncu odpoved organov in smrt.
Prvi dan brez vode je človek običajno le zelo žejen in nekoliko slaboten, medtem ko mu lahko že tretji dan začnejo odpovedovati organi. Dehidracija ne pusti pri vseh ljudeh enakih posledic. Vsak človek jo prenaša drugače, zato lahko nekateri brez vode preživijo dlje kot drugi.
Ljudje smo si različni
Telo potrebuje ogromno vode za opravljanje ključnih življenjskih funkcij, kot so denimo uravnavanje notranje telesne temperature in ohranjanje celic pri življenju. Nenapisano pravilo se glasi, da lahko človek brez vode preživi približno tri dni. Toda na to vplivajo tudi dejavniki, kot je na primer količina vode, ki jo potrebuje telo nekega posameznika, in kako jo porablja.
Dejavniki, ki lahko vplivajo na to, koliko vode potrebuje kak človek, so med drugim starost, višina, teža in spol ter tudi raven telesne aktivnosti in vsesplošno zdravstveno stanje.
Na to, koliko vode mora človek popiti, lahko vpliva tudi sestava njegove prehrane. Nekomu, ki poje veliko živil, kot sta denimo sadje in zelenjava, ki vsebujejo veliko vode, morda ni treba popiti toliko vode kot tistemu, ki uživa pretežno žitarice, kruh in drugo suho hrano.
Voda iz telesa izloča strup
Kaj se zgodi, če pijemo vode
Telo brez vode ni sposobno pravilno delovati in v določenem trenutku preneha delovati. Učinki dehidracije nastopijo hitro, zlasti v skrajno vročih razmerah, ko se človek močno poti. Telo uporablja vodo za tvorbo potu, ki izpareva in znižuje človekovo telesno temperaturo. Brez vode telo torej ne more tvoriti potu. To lahko vodi k nevarnemu povišanju telesne temperature in povečanju pritiska na tekočine v telesu, vključno s krvjo. Če se zaradi tega zmanjša količina krvi, po telesu kroži manj krvi, zaradi česar se močno zniža krvni tlak. To lahko povzroči izgubo zavesti ali smrt. Hkrati se človeku izsušijo usta, upočasni se prebava.
Voda pomaga telesu pri odstranjevanju strupov iz celic in nato pri njihovem izločanju z urinom in sapo. Brez vode telo tega ne more početi dovolj učinkovito, zaradi česar se začnejo strupi kopičiti. Nakopičeni strupi poškodujejo ledvice, ki s filtriranjem iz krvi odstranjujejo strupe. Če ledvice odpovedo, se strupi kopičijo še hitreje, kar povzroči odpoved vseh drugih organov in smrt.
Hrana za možgane
Ljudje lahko brez vode preživimo le kratek čas, saj je ta nujna za nemoten potek skoraj vseh procesov v našem telesu:
- uravnavanje telesne temperature s potenjem in dihanjem,
- pomoč pri prebavi s tvorbo sline in razgradnjo hrane,
- vlaženje mukoznih membran,
- pomoč pri uravnavanju pH-faktorja telesa,
- vlaženje sklepov in hrbtenice,
- pomoč možganom pri tvorbi in uporabi določenih hormonov,
- pomoč pri odvajanju strupov iz celic,
- izločanje odpadkov z urinom in sapo,
- prenos kisika po telesu.
Vloga hrane pri dehidraciji
Tekočino v telo vnesemo v glavnem s pitjem vode. K hidraciji prispevajo tudi druge tekočine, kot so zeliščni čaji, sadni sokovi in razne juhe, ter živila, ki vsebujejo veliko vode, denimo sadje in zelena zelenjava.
Po drugi strani pa na primer suha, slana hrana, kot so pekovski izdelki, slan ocvrt krompirček ali drugi suhi prigrizki, zmanjšujejo hidriranost. Enako velja za pijače, ki vsebujejo alkohol in kofein, saj spodbujajo uriniranje in s tem hitrejše izločanje vode iz telesa.
Vročinska kap in krči
Dehidracija utegne povzročiti naslednje opazne spremembe v telesu:
- slabotnost ali pomanjkanje energije,
- glavobol,
- omotica in zmedenost,
- vročinska kap in vročinski krči,
- togost v sklepih, ki se lahko tudi zlepijo in ne delujejo več pravilno,
- povišana telesna temperatura,
- oteklina v možganih,
- nenadne spremembe krvnega tlaka,
- napadi krčev.
Nevarnosti
Simptomi dehidracije se lahko pojavijo zelo hitro. Ko telo začne izgubljati vodo, pošlje signal v možgane, da sprožijo odziv, ki ga človek opazi. Večina ljudi pozna simptome dehidracije, kot so denimo zelo suha usta in občutek hude žeje.
Znanstveniki so v poročilu, objavljenem v reviji Nutrients, zapisali, da je žeja prvi znak dehidracije. Če ljudje pijejo tedaj, ko so žejni, jih večina zaužije več kot dovolj tekočine, ki jo njihovo telo potrebuje za normalno delovanje. Zato je ključnega pomena, da poslušamo te signale in popijemo zadostno količino vode.
Študija, objavljena v reviji BMC Public Health, ugotavlja, da voda pomeni 60 odstotkov človekove telesne teže in da lahko že izguba samo treh odstotkov te teže zaradi izgube vode vodi k dehidraciji. Če človek ignorira te znake ali nima dostopa do vode, se njegovo telo odzove. Možgani organizmu pošljejo signal, naj varčuje z vodo in jo preneha izločati z uriniranjem, zato se upočasni delovanje ledvic.
Človek lahko zaradi dehidracije pade v šok in postane neodziven. Z rednim vnašanjem vode ohranjamo celice zdrave. Ob dehidraciji se celice namreč skrčijo in ne delujejo več pravilno.
Hidracija je torej ključnega pomena za življenje. Medtem ko lahko nekateri ljudje cele tedne preživijo brez hrane, lahko brez vode preživijo največ nekaj dni. Dehidracijo lahko preprečimo z rednim pitjem vode in uživanjem hrane, ki vsebuje veliko vode.
Znaki dehidracije se običajno pokažejo že čez nekaj ur. Če ima nekdo drisko ali bruha, lahko hitreje dehidrira. Na splošno velja, da pri človeku, ki pije, ko je žejen, ne obstaja nevarnost dehidracije.
