Kanadčani so znani vikendaši

Tanja Hohnec
16.12.2018 02:06

Turistični vodnik po zahodnem delu Kanade.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Victoria: šarm angleškega obmorskega mesta
Tanja Hohnec

Čeprav lahko v Vancouvru, kot v vseh večjih prestolnicah, preživimo vsaj nekaj dni, da ga bolje spoznamo, si je bolje kakšni atrakciji ali znamenitosti tudi odpovedati. Nujno je namreč treba skočiti še s trajektom čez zaliv. Že vožnja s trajektom na Vancouvrov otok, ki je skorja dvakrat večji od Slovenije, je doživetje. Mogoči sta dve različici, krajša in direktna plovba do Nanaima ali daljša, ovinkasta ter med zalivi in otočki speljana pot do Victorie. Seveda smo se odločili za slikovito vožnjo do glavnega mesta province Britanska Kolumbija. Čeprav trajekt naenkrat prepelje tudi do 250 avtomobilov, je zelo priporočljivo vozovnico predhodno kupiti po spletu.

Vancouver: križanje stavbne dediščine in sodobne arhitekture
Tanja Hohnec

V zavetju mile klime

Victoria ima šarm angleškega obmorskega mesta, ki ga domačini radi primerjajo z Brightonom na jugu Anglije, tu živi največ prebivalcev angleškega porekla kot kjerkoli drugje v Kanadi. Nad razgibano krajino je bil najprej prevzet George Vancouver, ki je kartiral severnoameriško zahodno obalo, sredi 19. stoletja so si kraj ogledali predstavniki družbe Hudson's Bay in v zalivu zgradili postojanko. Tudi staroselska ljudstva Salish so se hitro prilagodila novim možnostim trgovanja. Z zatonom zlate mrzlice je mesto ohranilo vojaški, trgovski in politični značaj ter leta 1866 postalo prestolnica nove province Britanska Kolumbija. Ker na otoku tako rekoč ni industrije, saj se je zaradi izgradnje železniške proge pretežno razvila v Vancouvru, se Victoria z otokom preživlja izključno od turizma in storitvenih dejavnosti ter številnih premožnih upokojencev, ki se v jeseni življenja priseljujejo in stalno naselijo v zavetju mile klime. Tukajšnja vremenska postaja je edina v Kanadi, ki pozimi ne beleži temperatur pod lediščem.

Pridih viktorijanskega obdobja
Tanja Hohnec

Nič kaj skromne koče ob jezeru

Pred nami je bila še celodnevna, 900 kilometrov dolga vožnja iz Vancouvra proti Calgaryju in krožna pot tako sklenjena. Takoj ko smo zapustili ravninski del doline reke Frazer ter se postopno in vztrajno vzpenjali proti prelazu Kooteney na višini 1774 metrov, od koder vodi odcep proti vzhodu za Lake Louis in Calgary, smo nad gorsko verigo opazili podolgovat pas svetlosivih oblakov, kot da bi nakazovali območje slabega vremena. Ko v manjšem turističnem mestecu Sicamous ob jezeru Shuswap izstopimo iz klimatiziranega avtomobila, nas zatohel zrak kar duši. Kljub višini je območje neprepišne kotline z visoko vlažnostjo zadušljivo. V gostilniškem hladu se zaklepetamo s parom pri sosednji mizi, ki čez poletje pobegne - kako zanimivo, iz Victorie - v samoto svojega vikenda, dostopnega le s čolnom.

Kot bi bili v angleškem pubu
Tanja Hohnec

Kaj pa globalno segrevanje?

Nebo nad nami se je iz intenzivne modrine spremenilo v belo, sonce pa je vedno bolj bledelo in lahko smo vanj zrli s prostim očesom ter nemoteno opazovali njegov bledo oranžni obroč. Vso pot do Calgaryja nas je spremljal tudi vonj, ki se je iz dneva v dan bolj intenziviral. "Ali bomo sploh lahko poleteli?", smo se že spraševali. Grozljiva razsežnost požarov na severu Britanske Kolumbije v velikosti tretjine Slovenije, o katerih smo ves dopust poslušali poročila, nas je dosegla zadnji dan v sosednji provinci, Alberti.
Naše stanovanje v Calgaryju je bilo v stolpnici v predelu East Village, nekdanjem delavskem predmestju, ki pa je popolnoma prenovljeno. Ohranjeni so nekateri industrijski objekti, ki imajo novo vsebino. Airbnb je v mestu pravi bum in pred vhodom v stolpnico so na kovinskem stojalu zaklenjene številne ključavnice s kodami in škatlicami, v katerih je ključ stanovanja. Domačini nam razložijo, da v Calgaryju sploh ni stanovanj s klimatskimi napravami, ker da jih ne potrebujejo, saj nikoli, razen letos, nimajo 30 stopinj. Kaj pa globalno segrevanje?
Pred poletom proti Torontu se seveda mudi še v mesto. Ustavimo se na trgu pred stolpnico, ki privlači zaradi polkrožno postavljenih raznobarvnih kontejnerjev, v katerih so urejene trgovinice, ponudba hitre hrane in celo mestna pisarna, v kateri so na voljo informacije o ureditvenem načrtu in preoblikovanju tega mestnega predela. Trije kontejnerji pa so zloženi tako, da tvorijo odprt, a hkrati nadkrit oder za koncerte. Na vogalu ob cesti pa - kako prikladno - gospod izposoja simpatična črna kolesa. Kot smo začeli dopust, ga tudi zaključimo ter zavijemo k znani reki Bow in njenemu urejenemu mestnemu nabrežju. Prečkamo križišče in se zapeljemo mimo bleščeče rjave stavbe Studia Bell z nacionalnim muzejem in središčem glasbene dediščine v Kanadi. Na poti nato ugledamo še veliko koncertnih odrov na prostem, ki so ob koncih tedna vedno zasedeni. Ustavimo se ob umetno ustvarjenih brzicah, ki so zgrajene tako, da oblikujejo naravni bazen in plažo. Mlado in staro se z napihljivimi obroči in blazinami spušča čez korita. Nabrežje s parkom je privlačna kulisa tudi za poročno fotografijo in postanemo, da občudujemo še lepo indijsko nevesto s številnimi spremljevalci; kako bollywoodsko!

Naftno in kavbojsko mesto

Calgary so Evropejci pričeli naseljevati konec 18. stoletja. Velja za naftno mesto, kar zagotovo odseva tudi ohranjena stavbna dediščina. Poimenovano je tudi kavbojsko mesto, znano po prireditvi Calgary stampedo, ki vsako leto v juliju privabi več kot milijon udeležencev in obiskovalcev. Že na letališču potnike pričakajo prostovoljci v rdečih brezrokavnikih in z belimi klobuki. Marsikdo se jih bo spomnil tudi s petnajstih zimskih olimpijskih iger leta 1988. Sprehodili smo se čez olimpijski trg, prizorišče podeljevanja medalj, in ponosno poiskali kovinske ploščice z vgraviranimi imeni naših dobitnikov medalj, smučarke Mateje Svet ter skakalcev Matjaža Debelaka, Matjaža Zupana, Mirana Tepeša in Primoža Ulage.
Osrednja ulica mestnega središča je arhitekturno skladna in zelo bogata, številne zgodovinske stavbe, predvsem banke ali hranilnice, so danes spremenjene v restavracije. Takšen odličen primer je stavba nekdanje banke Nova Škotska. Povsem je ohranjena njena zunanja podoba s členjeno fasado in reliefnim okrasjem kot tudi njena dvoranska notranjost s številnimi detajli in opremo. Tudi sodobna gostinska oprema je stilno prilagojena historičnemu prostoru in zgodovinskemu obdobju. Ohranjen je celo podzemni bančni zaklad - prazen sef; že njegova mogočna vrata in način zaklepanja so bili vredni ogleda od blizu.
Calgary je prekrasno mesto, prav poseben čar mu dajeta lega ob reki in razgibana okoliška pokrajina. Sozvočje stare arhitekturne dediščine in dih jemajoča moderna arhitektura pa odsevata izjemno strokovnost premišljenega urbanističnega načrtovanja, ki gotovo presega obdobje zgolj enega županskega mandata.
Ko se doma strnejo vtisi, zapišejo spomini in uredijo fotografije, se mi pogled zazre v nebo sumljive beline. Vremenska opozorila so poročala o velikem oblaku dima kot posledici obsežnih požarov v Britanski Kolumbiji, ki je bil viden celo iz vesolja. V dobrih treh tednih je dim prešel Kanado in preko Nove Fundlandije izginil nad Atlantikom. Če sem se doslej pridušala čez ogromno kanadsko državo, pa se ob takšni naravni katastrofi lahko vsi zamislimo, kako krhek in majhen je pravzaprav naš planet. Vame zarežejo besede Jeana Jacquesa Rousseauja: "Narava nas nikoli ne prevara, vedno lahko prevaramo le sami sebe."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta