Izsledki nove raziskave kažejo, da najnevarnejši čas za kirurške bolnike ni med operacijo, temveč med okrevanjem v bolnišnici in po vrnitvi domov. Raziskovalci so na podlagi podatkov iz 28 bolnišnic in 14 držav preučili rezultate zdravljenja več kot 40.000 bolnikov, ki so prestali operacijo, nepovezano s srčnimi težavami. Bolniki so bili ob operaciji stari najmanj 45 let, raziskovalci so bili pozorni na komplikacije in smrtne izide v 30 dneh po operaciji.
Pri smrtnih izidih je samo pet bolnikov (niti en odstotek) umrlo v operacijski sobi, v bolnišnici med okrevanjem pa 500 (70 odstotkov). Doma je umrlo 210 bolnikov (preostalih 29 odstotkov). Skoraj polovica vseh smrti je bila povezana s tremi komplikacijami: močnim krvavenjem, poškodbo srca in okužbami krvnega obtoka.
"Veliko število družin čaka z velikim trepetanjem na novico, ali je njihov svojec preživel operacijo, toda izsledki naše raziskave kažejo, da zelo malo ljudi umre v operacijski sobi," je dejal dr. P. J. Devereaux, glavni avtor raziskave in direktor oddelka za perioperativno zdravljenje na Univerzi McMaster v Kanadi. "Naša raziskava kaže, da se je za izboljšanje rezultatov treba osredotočiti na pooperativno nego in nadaljnjo nego, ko se bolnik vrne domov," je dejal Devereaux.
Po vsem svetu odide vsako leto 100 milijonov bolnikov, starih najmanj 45 let, na operacijo, ki ni povezana s srčnimi težavami, so poudarili raziskovalci v znanstveni publikaciji Canadian Medical Association Journal. Raziskovalna ekipa je prav tako poudarila, da so današnji kirurški posegi zaradi različnih tehnoloških in zdravstvenih napredkov varnejši in manj invazivni. Po drugi strani pa v bolnišnice prihajajo vedno bolj bolni bolniki, bolnišnice pa pošiljajo domov bolnike s kompleksnimi potrebami zdravljenja, zaradi katerih bi včasih več časa ostali na zdravljenju v bolnišnici. V raziskavi je približno polovica bolnikov imela visok krvni tlak, 20 odstotkov jih je imelo sladkorno bolezen, 13 odstotkov pa bolezen koronarnih arterij. Pri več kot tretjini bolnikov posegi niso bili urgentni in so bili povezani z manjšim tveganjem. Preostali bolniki so prestali ortopedske, urološke, ginekološke, vaskularne in nevrološke posege.
Bolniki, pri katerih se je po operaciji pojavilo močno krvavenje, so imeli dvakrat več možnosti, da umrejo v 30 dneh po operaciji. Bolniki, pri katerih so nastale srčne poškodbe, kljub temu da niso bili na operaciji srca, so prav tako imeli dvakrat večje možnosti za smrtni izid. Bolniki s sepso, resno okužbo krvnega obtoka, so imeli v primerjavi z bolniki brez te okužbe petkrat več možnosti, da umrejo v 30 dneh. Raziskava ni bila zasnovana kot kontroliran eksperiment, s katerim bi raziskovalci lahko ugotovili, katere komplikacije povzročijo smrt, če sploh katera.
Zaradi anestezije in analgetikov ne opazijo, da je nekaj narobe