Aljoša Stojič
Vse se spreminja, čisto vse pa le ne. Ta teden me je skoraj vrglo s kavča, ko sem prebral, da "je hrvaška Atlantic Grupa, katere del je tudi Droga Kolinska, v prvem četrtletju 2023 dosegla močno rast prodaje". In zdaj glavni del, ki me je osupnil: "Največjo, 34-odstotno rast, je podjetje doseglo na poslovnem področju sladko in slano, kjer sta vodilni blagovni znamki Smoki in Najlepše želje." Vau, smoki, prigrizek naše mladosti, se nič ne stara. Še vedno je tu, najboljši, poln energije. Pa sem mislil, da si smoki občasno privoščim samo jaz in še nekaj jugonostalgikov, ki si življenja nismo predstavljali brez grehov bajadere in vegete (ki ju je po selitvi v ZDA najbolj pogrešala Monika Seleš). Smokija pojemo danes še več, kar je ob pestri ponudbi konkurenčnih flipsov (kot so rekli smokiju, koruznim napihnjenčkom z arašidi, ko so ga leta 1972 v zemunskem Soko Štarku zapakirali v prepoznavno majhno rdečo vrečko s poševnim "okencem") častivreden prodajni rezultat prehrambenega proizvoda.
Smoki in čips (a se spomnite čipi čipsa!?) v žurerskih sedemdesetih in osemdesetih nista manjkala na praktično nobeni rojstnodnevni, študentski ali sindikalni zabavi. Predvsem otroci smo imeli radi smoki, ta sinonim za vse obstoječe flipse (kot je radenska postala sopomenka za vsako vodo z mehurčki), ker je bil še zelo nasiten. Sto gramov smokija vsebuje dobrih 500 kalorij, kar je že krepka malica. Pa še dober je kot vrag, kar ne moreš se ga otresti. Smoki vsebuje dobrih 20 odstotkov arašidov (kikirikijev), kar je več od večine flipsov. A manj, kot jih vsebujeta Eerdnussflips (26 odstotkov arašidov) v Nemčiji in v Avstriji ali v Izraelu najbolj popularna Bamba (menda celo 49 odstotkov kikirikija). Torej ni vsa skrivnost privlačnega okusa v količini arašidov - niti ne v postopku, največ velja tradicija (oziroma navada), ki jo državne meje ne morejo izbrisati. Kot se nam je v podzavest za vedno vtisnil vonj babičinih piškotov ali maminega restanega krompirja, tako nekako je z usodnim okusom smokija. Vemo, da z njim ne moremo zgrešiti. Niti razočarati obiska. Mastno ostaja slastno.
Gricni smoki, nema greške (grizljaj smoki, ni napake) nas mamijo oglasi na družbenih omrežjih: "Leta minevajo, vse se menja, le smoki ostaja smoki." Mi, starejši občani, pa se s smokijem radi vračamo v prihodnost, v čase, ko smo bili majhni in brezskrbni in smo oboževali smoki. Lahko nam vzamejo vse, le spominov ne.
