Kolumna Aljoše Stojiča: Umetnost spanja

Ona lahko zaspi kot dojenček. On pa spi kot top ali kot zaklan, kot ubit ... O teh, ki nimajo težav s spanjem, govorimo s presežki. Človek, ki tretjino svojega življenja prespi, se zaveda pomena spanja. Še nogometni superjunak Erling Haaland, ki se mu kar ne moremo načuditi, od kod jemlje energijo in moč, da se ga je med otroki že prijel vzdevek risanega junaka Shreka, poudarja pomen krepčilnega spanca (poleg vseh drugih "energetskih" dodatkov, seveda).

Razpoloženje ob budnici nas spremlja skozi dan. Bog ne daj, da vstanemo "na levo nogo" (rek, ki smo si ga izmislili desničarji), ker bo ta dan šlo marsikaj narobe, nečimrni bomo in slabe volje. Študije, ki se ukvarjajo z nespečnostjo, ugotavljajo, da se vsaj tretjina ljudi v življenju sreča z motnjami spanja. Ob sodobnih elektronskih napravah pa ta številka strmo raste. Kako prepričati najstnika, da naj izklopi pametni telefona, ki popiskava vso noč? Ni šans. Oziroma le redki so, ki pristanejo na tako "kazen".

Starejši spijo kakšno uro manj, kar je normalno. Če pa se mlajši zbujajo, še preden zakikirikajo petelini, da bi denimo na daljavo urejali službene zadeve, na dolgi rok ne bo zneslo. Takšno ignoriranje spanja lahko vodi do pretirane izčrpanosti, depresije, izgorelosti. Tableta ni dolgoročna rešitev za nespečneže. Morda bi bilo dovolj že, da zamenjate svojo posteljo oziroma vzmetnico. Raje varčujte pri bencinu, ker z avtomobilom se sicer vozite dosti, a - razen tovornjakarjev - manj kot tretjino svojih dni.

Možgani so nam najbolj hvaležni za spanec, čeprav tudi z zatisnjenimi očmi marsikdaj pridemo do nenadejanih rešitev na podzavestni ravni. Vseeno se zvečer raje ne ubadajte s problemi, ki so se nakopičili čez dan, ker jutro je pametnejše od večera. Vem, da taki nasveti bolj malo koristijo ljudem v triizmenskem delu, ki ga opravljajo medicinske sestre, policisti in druge dežurne (nočne) službe. Šele ko se ti ljudje upokojijo, se zavejo, kako naporno so delali. Še leta se lahko zbujajo sredi noči ali podnevi nenadoma zakinkajo.

V boljših časih, ko smo na Večeru imeli varnostnike in so nas čuvali tudi ponoči, so se ti na ekstremne napore ustrezno pripravili. Ker jih nič ni smelo presenetiti, so si varnostniki rezervirali kakšno pisarno v pritličju, z obvezno debelo koco v omari, da so noči ukradli kakšno uro. Kdo bi jim zameril, pa četudi so morali zaspanci tu in tam k šefom na raport.