Branka Bezjak
Tudi ob zadnjih katastrofalnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini se je pokazalo sočutje Slovencev. Tja so se kmalu odpravile naše reševalne ekipe, ljudje so se velikodušno in hitro odzvali na pozive humanitarnih organizacij po pomoči z denarnimi prostovoljnimi prispevki. Pri reakcijah, v želji pomagati, pa kdaj tudi pretiravamo oziroma ga pri tem pošteno lomimo. Dodobra se je to pokazalo lani, ko so ogromno škode v precejšnjem delu naše države povzročile poplave, pri tem pa sta bila najbolj prizadeta Savinjska dolina in del Koroške. Vsa država tega ni le objokovala in sočustvovala od daleč, temveč so se spet polnili računi dobrodelnih organizacij, številni posamezniki so šli tudi v akcijo, na teren, pomagat odkopavat, splakovat, odstranjevat nanošene ogromne količine materiala. Prav to so v začetku, takoj po naravni nesreči, prebivalci namreč najbolj potrebovali.
Ne podarjajte ropotije
Po drugi strani so nekateri rinili tja, da bi predali vrečko higienskih vložkov, tri litre mleka in kilogram moke. Pretiravam, seveda. A res se je dogajalo, da je marsikdo trmoglavil in kupoval po izdelek, dva in to dostavljal na določene točke, čeprav so tradicionalne humanitarne organizacije in druge, ki imajo v takih primerih veliko izkušenj in znanj, sporočale, da je teh zalog dovolj, da so njihova skladišča polna in da imajo sistem, kako bodo pomoč razdelili. Ni odveč omeniti, da so bile številne ceste neprevozne, komunikacije prekinjene in da ne nazadnje ljudje v zasutih hišah paketov niso imeli kam dati.
Gotovo so posamezniki to počeli v dobri veri. In pohvale vredna je vsaka reakcija, odziv na klic na pomoč. Toda te naj vodi razmislek, treznost. Vseskozi naj bo tako, tudi pri darovanju rabljenih stvari, na primer. Če je vaš namen ta, da bodo vaša oblačila ali predmeti, denimo igrače, prišli komu prav, potem presodite, ali so še uporabni. Če bi radi zgolj izpraznili omare, se znebili ropotije, to odpeljite v zbirne centre ali morda v centre ponovne uporabe. Za to, da bodo to tam sprejeli, ne boste nič plačali. Gotovo pa navlaka ne sodi k tistim, ki bi resnično potrebovali katero od teh reči, pa si je sami ne zmorejo kupiti. Prostovoljcem humanitarnih organizacij ne nazadnje s tem povzročate dodatno nepotrebno delo. Česar sami ne bi več oblekli, obuli in uporabljali, ker je zapackano ali pokvarjeno, ne podarjajte. To ni pomoč, to je nadloga.
