Opisovanje svoje zgodbe iz sredine junija leta 2017 nadaljuje: "Z moškim sem se dobil pri notarju. Notar je temeljito preveril fotografijo na dokumentu - moški se je izkazal z osebno izkaznico - z obrazom pred sabo. Vse je bilo videti v najlepšem redu. Spisali in podpisali smo dokumente. Dal sem mu denar za triodstotne letne obresti. Čez čas sem s sodišča dobil potrdilo o hipotekarnem zaznamku. Vse, kot je bilo načrtovano." A čez nekaj mesecev je prejel neprijeten telefonski klic. "Poklicala me je kriminalistka in mi povedala, da sem oškodovanec. Moškega, ki me je ogoljufal, so prijeli in ovadili. Kasneje tudi obtožili in zaprli."
Globa za neresnične podatke
Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da se od državljana pričakujeta navedba resničnih podatkov in predložitev ustrezne fotografije pri vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice. A kljub temu mora uradna oseba "z vso skrbnostjo ugotoviti istovetnost državljana in preveriti resničnost podatkov na vlogi za izdajo osebne izkaznice". Ta pa se ugotavlja na podlagi predložitve stare osebne izkaznice, če se ta nadomešča z novo, ali drugega identifikacijskega dokumenta. "V primeru, da posameznik nima identifikacijskega dokumenta, ali v primeru dvoma se lahko istovetnost ugotovi z vpogledom v uradne evidence (fotografije in podpise s predhodno izdanih dokumentov)." Če posameznik navede neresnične podatke, zakon za to predvideva globo od 400 do 830 evrov.
Osebna izkaznica na ime drugega
Kako je mogoče brez težav priti do osebne izkaznice s podatki nekoga drugega? Izkazalo se je, da moški, ki mu je Kresničan izročil 15.500 evrov, ni moški, ki mu je, glede na podpisane papirje, posodil denar. Junija 2017 je Stanislav Stagoj prišel na slovenjebistriško upravno enoto po novo osebno izkaznico. Stare ni imel, izgovoril se je, da jo je izgubil. In referentka mu je osebno izkaznico izdala - a ta se je glasila na ime nekoga drugega, moškega iz Malečnika, s podatki katerega se je prišlek predstavil. V rokah je imel Stagoj namreč tuj potni list, ki ni bil preklican. Kako je prišel do njega, ni znano. In referentki je dal svojo fotografijo. Četudi sta bili sliki obeh moških precej različni (referentka je sliko Malečničana imela v arhivu), uradnica ni preverila identitete prišleka in mu je izdala osebno izkaznico na ime nekoga drugega. Četudi sta bila poleg fotografij precej različna tudi podpisa.
Kresničan se srečanja z moškim, za katerega se je kasneje izkazalo, da je goljuf, še vedno dobro spominja. "Predstavil se mi je kot obrtnik, ki bi v avstrijskem Gradcu kupil stroje in po hrvaških hotelih tapeciral pohištvo. Predstavljal se je tudi kot lastnik hiše, na kateri je bila vknjižena hipoteka kot zavarovanje posojila."
Kresničan moškega posebej ni preverjal, dovolj mu je bila osebna izkaznica, v rokah pa je imel tudi zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnino. "Videti je bil zelo samozavesten in verodostojen človek, ki mu lahko zaupaš," pripoveduje Kresničan. Po sklenjenem poslu pri notarju je Kresničan posojilojemalcu izročil 15.500 evrov, prvi obrok vračila posojila v znesku 250 evrov je od moškega tudi dobil. Potem pa nič več. Namesto denarja je nato čez čas prišel klic policije. Postal je žrtev goljufa, ki krade identitete drugim. "Izvedel sem tudi, da nisem edini." Dolga od Stanislava Stagoja ni mogel izterjati, saj moški nima nobenega premoženja.
Ni bil edina žrtev goljufa, ki krade identitete drugim
Kresničan pove še, da je sodišče na podlagi pogodbe vpisalo hipoteko na premoženje moškega, katerega podatke je uporabljal Stagoj. Malečničan se je povezal s Kresničanom in posojilodajalec je pristal na to, da se nič krivemu Malečničanu hipoteka izbriše.
Država je kriva, država ni kriva
Stanislav Stagoj je bil v tem času obsojen na sedem let zapora zaradi goljufije, Kresničan pa se je, zaradi več nasvetov pravnih strokovnjakov, odločil za tožbo zoper državo zaradi škode, ki mu je bila povzročena. Prepričan, da referentka na slovenjebistriški upravni enoti ni opravila svojega dela, je od države zahteval povračilo 15.250 evrov. Junija lani je ljubljansko okrajno sodišče v sodbi Kresničanu pritrdilo. "Ravnanje referentke pri izdaji sporne osebne izkaznice je bilo nedopustno oziroma protipravno, saj pri svojem delu ni poskrbela za pravno varovan interes oškodovanca - da se v pravnem prometu osebe lahko izkažejo samo z uradno pridobljenimi dokumenti, na katerih so verodostojni podatki -, kar je njena funkcija in dolžnost pri opravljanju njenega dela," je zapisalo sodišče.
Referentki ustno opozorilo in nižja ocena
Načelnik Upravne enote Slovenska Bistrica Emil Trontelj je na novinarska vprašanja, kaj so na upravni enoti naredili glede omenjenega primera, odgovoril, da je referentka pri njih zaposlena že več kot 30 let ter da je zelo natančna in dosledna. Do tega primera je svoje delo opravljala tako rekoč brez napak. Izrekli so ji ustno opozorilo, zaradi dogodka ji je bila pri ocenjevanju dela za leto 2017 dodeljena nižja ocena, "kar posledično pomeni odložitev napredovanja v plačnem razredu".
Referentka bi morala, je prepričano sodišče, preveriti v registru osebnih izkaznic in bi tako ugotovila očitno razliko med fotografijami moškega, ki mu je bila izdana predhodna osebna izkaznica, in fotografijo, ki jo je prinesel moški za izdajo nove osebne izkaznice. Sodišče je med drugim zapisalo, da so bili na nujno preprečevanje zlorabe identitet državni uslužbenci večkrat opozorjeni. Februarja 2016 je, na primer, direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo opozoril na pozorno preverjanje fotografij, ki so predložene ob vlogi za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice.
Na sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča pa se je država preko državnega odvetništva pritožila. In uspela. Višje sodišče je sodbo spremenilo in tožbeni zahtevek Kresničana zavrnilo. Višji sodniki so menili, da napaka uradnice ne pomeni tako nerazumnega dejanja, da bi to pomenilo protipravno dejanje. Napako je tako uradnica res naredila, priznavajo višji sodniki, a ne take, da bi bila to lahko podlaga za odškodninsko odgovornost države. Njena napaka pa tudi ni, menijo višji sodniki, vzročno povezana z goljufijo, katere žrtev je bil kasneje Kresničan. Ta je nad tako sodbo razočaran. "Prepričan sem, da se je vse začelo z izdajo nove izkaznice napačni osebi," pravi. In sodržavljanom priporoča: "Z detektivi preverite, s kom imate opravka, ali pa boste trpeli škodo, čeprav bo krivec državni organ, ki naj bi nadzoroval, preveril našo istovetnost."
V letu dni do treh dokumentov s tujimi imeni
Stanislav Stagoj, 58-letni lesni tehnik iz Dobrne, ki je brez premoženja in dohodkov, pa dokumenta na tuje ime ni dobil le v Slovenski Bistrici. Že novembra 2016 je, kot so poročale Slovenske novice, dobil na žalski upravni enoti vozniško dovoljenje in osebno izkaznico na ime moškega iz okolice Ljubljane. S to identiteto je nekaj škode naredil moškemu, čigar identiteto je prevzel - ta je presenečen med drugim izvedel, da je celo zaprl svoj espe. Kmalu pa je pričel na dom dobivati izvršbe za neplačana posojila, sklenjena po Sloveniji. Maja 2017 je Stagoju uspelo na ljubljanski upravni enoti - tam mu je bila na tuje ime izdana osebna izkaznica. S tem je Stagoj ogoljufal kar nekaj posameznikov, s tem pa si pridobil nekaj deset tisoč evrov protipravnega premoženja.