Zvezdana Bercko
Kadar mačke ni doma, miši plešejo, pravi slovenski pregovor. Ta miš pa najraje pleše ravno takrat, ko je tudi maček doma. Ne samo, da ne beži pred njim, ampak ga celo neprestano izziva, tako da se potem začne huronsko divjanje po hiši in naokoli. Dirka se običajno konča neodločeno in na koncu skleneta celo prijateljstvo. Ki pa traja le do naslednje epizode.
To sta seveda Tom in Jerry, maček in miš v nenehnem prijateljsko-sovražnem odnosu, junaka kultne risane serije, ki - vsem kritikam o nasilni vsebini navkljub - še vedno navdušuje vse generacije. Že 80 let.
Konflikt, pregon in akcija
A njuni začetki so bili vse prej kot enostavni. Bilo je junija 1937, ko je Josephu Barberi, na novo zaposlenemu animatorju in scenaristu v studiu Metro Goldwin Meyer (MGM), takrat največjem v Hollywoodu, prišlo na uho, da studio pospešeno išče nove risane junake, ki bi popravili finančni izkupiček po nekaj ne pretirano uspešnih serijah. Moči je združil z animatorjem in režiserjem Williamom Hanno, začela sta razmišljati o seriji z dvema enakovrednima junakoma, ki sta si neprestano v laseh. "Vedela sva, da potrebujeva dva lika. Zdelo se nama je tudi, da so potrebni konflikt, pregon in akcija," se je pozneje v nekem intervjuju spominjal Barbera. Prva ideja sta bila lisica in pes, šele potem sta se domislila mačka in miši. "Mačka, ki lovi miš, se nama je zdela dober, zelo osnoven koncept."
Dva lika, konflikt, pregon in akcija
V ozadju sovražnosti je resnično prijateljstvo
V času nastanka in še desetletja potem nihče ni razmišljal o nasilju Toma in Jerryja, čeprav sta ravno v originalnih epizodah Hanne in Barbere najbolj neusmiljena. Streljata drug na drugega, pripirata med vrata ali oknice, se tolčeta s kladivi, si nastavljata eksploziv, vtikata rep v vtičnico ... Danes veljajo te risanke za ene najbolj nasilnih sploh, a strokovnjaki si tudi po neštetih študijah niso edini, kako nasilje v risankah vpliva na najmlajše in ali bi bilo zato treba te risanke prepovedati. Konec koncev vedno zmaga dobro, Tom in Jerry vendarle ostaneta v istem domu in v ozadju njunih sovražnosti je vedno čutiti resnično prijateljstvo.
So pa risanke o Tomu in Jerryju v današnjih časih sporne še z drugih vidikov. Toma je namreč kar pogosto videti s cigaro v gobčku, včasih kadi tudi Jerry, kar je danes seveda nesprejemljivo, in eno od britanskih združenj proti kajenju je prav zato in ne zaradi nasilja zahtevalo prepoved.
Risankam očitajo tudi rasno nekorektnost. Tomova gospodinja se pojavlja kot stereotip revne temnopolte služkinje, ki tudi govori z zanje značilnim naglasom. V nekaterih novejših izdajah so zato ta lik spremenili v belopoltega. A Tom in Jerry sta si že zdavnaj pridobila kultni status in sta postala del popularne kulture.
Legendarnih 114
Hanna in Barbera sta Tomu in Jerryju posvetila naslednjih 18 let. V tem času sta ustvarila 114 risank, ki danes veljajo za legendarne, pobrala šest oskarjev in dobila še sedem nominacij, dobila sta tudi osem nagrad Emmy. Za vsako risanko sta porabila približno šest tednov, na voljo sta imela proračun v višini 50 tisoč dolarjev. Nista delala po napisanem scenariju, temveč sta si zgodbo in zaplete izmišljala sproti, ko sta risala prizore.
Med mitom in resničnostjo
V 19. stoletju so izraz Tom in Jerry uporabljali za nasilne najstnike, ki so razgrajali po Londonu.
V ZDA so pred letom 1940 Toma in Jerryja poznali kot tradicionalni koktajl. Narejen je iz žganja in jajčnega rumenjaka, običajno ga pijejo toplega v božičnem času.
Po uspehu risane serije se je izraz Tom in Jerry v vsakodnevnem življenju udomačil za nasprotnika, ki si neprestano nagajata.
William Denby Hanna (1910-2001) je najprej študiral novinarstvo in strojništvo, potem pa je začel leta 1931 risati v slovitem filmskem studiu MGM.
Joseph Roland Barbera (1911-2006) je najprej risal stripe, kasneje se je začel ukvarjati tudi z animacijo. Studiu MGM se je pridružil leta 1937.
Novodobna Tom in Jerry se nista prijela
Leta 1975 sta se Tom in Jerry vrnila v naročje "svojih staršev", Hanne in Barbere, a leta so naredila svoje. Pa se maček in mišek nista postarala, nasprotno, zaradi novih zakonov o omejevanju nasilja v otroških oddajah sta morala postati bolj otročja. Do leta 1977 sta Hanna in Barbera ustvarila še 48 sedemminutnih risank, v katerih pa sta Tom in Jerry nenasilna tovariša, ki se skupaj odpravljata na različne pustolovščine. Ameriški otroci so ju spremljali ob sobotah zjutraj, vendar se ta novodobna Tom in Jerry nikoli nista prav prijela, enako je veljalo za produkcije, nastale v letih 1980-82.
Hanna in Barbera sta še enkrat poskusila v začetku devetdesetih let. Ustvarila sta serijo Tom and Jerry Kids, v kateri sta maček in mišek mladička. Toma in Jerryja so ustvarjali še v 21. stoletju, po letu 2006 so v produkciji Warner Bros Animation posneli 13 polurnih epizod. A nobena od teh produkcij - Tom in Jerry sta se pojavljala tudi v 14 filmih, v stripih, knjigah, video igricah, na Japonskem celo v glasbeni drami - nikakor ni dosegla priljubljenosti originalnih 114 epizod, posnetih v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki jih je v uvodni špici naznanjalo rjovenje MGM-ovega leva.
