Kako smo jokali, hlipali, smrkali in metali mokre papirnate robce po tleh kinodvoran, na kup pohojenih kokic. Ker se je to takrat pač zdelo družbeno sprejemljivo. Ko smo zapustili dvorano, smo bili prepričani, da je to bila najboljša stvar, ki smo jo kadarkoli videli na velikem zaslonu. Ni je risanke, ki bi bolj zaznamovala devetdeseta. In še danes smrti Simbovega očeta nismo prav zares predelali. Prizor, kako Rafiki na vrhu Skale ponosa veličastno dvigne levjega mladiča Simbo in mu pokaže neskončna prostranstva svoje divje dežele, se je zarezal v genski zapis naše generacije. Ni ga, ki se mu dlake še danes ne bi postavile pokonci, ko iz radia zazveni Circle of Life ali pa z oskarjem nagrajena Can You Feel The Love Tonight Eltona Johna in Tima Ricea. Še danes, ko gre nekaj zelo dobro, kdo vzklikne: Hakuna matata! Priljubljeno frazo, ki v svahiliju pomeni nekaj kot "Ni problema!".
Lev, ki je zaslužil milijardo dolarjev
Leta tečejo, idej je očitno že davno zmanjkalo, doba reciklaže pa k sreči vsake toliko iz naftalina potegne kaj dobrega. Tokrat so se veliki kovači dobička na oni strani luže odločili v življenje obuditi Levjega kralja. Risanka nam je svoj čas dih jemala s tehnološko dovršenostjo in pompoznimi kadri, zato je pred mojstri, ki bodo poskušali z zgodbo razjokati in z vzhičenjem napolniti novo generacijo, kar trd oreh. A očitno jim gre dobro. V času pretresljivo resničnih animacij nas čaka Simba, za katerega bomo le še težko rekli, da ni pravi. Ta teden je po spletu zaokrožila prva napoved nove, v najsodobnejši tehniki ustvarjene Disneyjeve uspešnice. Zanimivost filma je, da se v njem v glavnih vlogah pojavljajo živali v realni podobi, animirane po priljubljeni zgodbi. Glas junakom so med drugim posodili Donald Glover, James Earl Jones in Beyonce.
Risanka nam je svoj čas dih jemala s tehnološko dovršenostjo in pompoznimi kadri, zato je pred mojstri, ki bodo poskušali z zgodbo razjokati novo generacijo, kar trd oreh. A očitno jim gre dobro
Bolj kot v Levjega kralja so verjeli v Pocahontas
Igralce, ki so savanskim likom posodili glas, so izbirali zelo premišljeno. Jamesa Earla Jonesa so k sodelovanju povabili, ker je njegov mogočni glas spominjal na levje rjovenje, čeprav je kasneje menil, da je po njegovi krivdi Mufasa bolj kot mogočen kralj zvenel kot prijazen očka. Nathan Lane in Ernie Savella sta najprej hotela postati hijeni, a so jima po avdiciji dodelili mnogo bolj priljubljeni vlogi Timona in Pumbe. Whoopi Goldberg je postala hijena Shenzi.
Nastajanje Levjega kralja je sovpadalo z nastajanjem Pocahontas, s katero se je ukvarjala večina Disneyjevih animatorjev, saj so bili prepričani, da bo uspešnejša in bolj prestižna. Nasploh je takrat v uspeh Levjega kralja verjel malokdo, zgodba se zares dobra ni zdela niti scenaristom. "Kdo bo sploh to gledal?" naj bi bil takrat kolegu prišepnil scenarist Burny Mattinson. In zelo malo animatorjev se je takrat želelo ukvarjati z animacijo živali. Tisti, ki jih je doletelo to nujno zlo, so najprej do potankosti naštudirali, kako so živali prikazovali v leta 1942 posneti risanki Bambi, preučevali pa so tudi gibanje pravih živali v miamijskem živalskem vrtu MetroZoo pod vodstvom strokovnjaka za divje živali Rona Magilla. Ekipa, ki je ustvarila Levjega kralja, je na koncu štela več kot šeststo ljudi. Nekaj tednov pred premiero, leta 1994, je hud potres v Northdridgeu onesposobil studio, zato so animatorji svoje delo morali končati doma.
Kdo bo sploh to gledal?