Leta 1990 je 90 odstotkov otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, danes le še četrtina

Prvega ne pozabiš nikoli, pravijo. Prvega šolskega dne zagotovo ne. Čez to pomembno življenjsko prelomnico je ta četrtek v Sloveniji šlo 20.797 prvošolk in prvošolcev. Tako kot že njihovi starši in morda tudi kateri od starih staršev so prvi šolski dan dobili rumeno rutice, ki jim omogočajo, da so v prometu bolj vidni. Letos namreč mineva že 40 let, kar je bila rumena rutica tudi zakonsko uvedena kot obvezna, marsikje pa so jo vsaj prvošolci nosili tudi že prej, priporočene so bile že od leta 1974. Sprva so jih nosili otroci v mali šoli in prvošolci, po uvedbi devetletne osnovne šole pa jih morajo uporabljati prvo- in drugošolci. Rutice morajo nositi na poti v šolo in iz nje, dobro pa je, da otrok to rutko uporablja vedno, ko je udeležen v prometu, torej tudi na poti k popoldanskim aktivnostim, na sprehodu itd.

V prometu pa niso ogroženi le najmlajši, ki šele vstopajo v šolo, ampak vsi otroci. Na naše ceste se je ta teden vrnilo skoraj 200 tisoč oziroma natančneje 194.554 osnovnošolcev. "Vsi udeleženci v prometu morajo poskrbeti, da bodo na teh poteh varni, ne le na prvi šolski dan, temveč vse dni v letu. Starše in skrbnike prosimo, naj poskrbijo, da bodo otroci dobro vidni, s svojim odgovornim ravnanjem v prometu naj jim bodo zgled, saj so dobre prometne izkušnje dragocena popotnica za vse življenje. Otroci gledajo na promet z drugačne perspektive, sploh mlajši ravnajo impulzivno, ne znajo dobro presoditi hitrosti bližajočih vozil, v prometu so nepredvidljivi. Vsi skupaj zato z največjo mero odgovornosti soustvarjajmo varnejše poti za vsakega otroka vse dni v letu," je ob letošnjem prvem šolskem dnevu dejal Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa.

Agencija staršem svetuje, naj skupaj z otrokom prehodijo šolsko pot še pred začetkom šolskega leta, nato pa otroka spremljajo na poti do šole in nazaj ter ob tem utrjujejo znanje o varnem vedenju v prometu. Voznike pa opozarja na štiri ključna sporočila: da je treba hitrost prilagoditi razmeram na cestah in spoštovati ustrezno varnostno razdaljo, da je pripetost z varnostnim pasom izjemnega pomena za varno vožnjo vseh potnikov v vozilu in ključna za varnost otrok, da za volan vedno sedemo le trezni, voznike, kolesarje in pešce pa opozarjajo, da mobilni telefoni ne sodijo v promet.

Pri Agenciji za varnost prometa priporočajo hojo v šolo, saj s tem spodbujamo različne oblike trajnostne mobilnosti, pa tudi oblikujemo zdrav način življenja. Starši in skrbniki otroke, ki jih peš spremljajo v šolo, seznanjajo z različnimi situacijami na cesti in v prometu, s čimer jih učinkovito pripravljajo na čas, ko se bodo v prometu znašli tudi sami. Delež otrok, ki pešačijo v šolo, je od osamosvojitve zaradi čedalje večjega števila avtomobilov in posledično njihove uporabe drastično upadel. Še leta 1990 je okrog 90 odstotkov otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, danes je takšnih le še okrog 25 odstotkov. Po 40 letih zakonske uporabe rumene rutice v Agenciji za varnost prometa ugotavljajo, da zelo dobro pripomore k prometni varnosti otrok, saj so z njo otroci bolj vidni, drugi udeleženci v prometu pa so nanje bolj pozorni. Slovenija sicer glede prometne varnosti sodi med najvarnejše države v Evropi. Med primerjalnima obdobjema 2011-2013 in 2018-2020 smo zmanjšali število umrlih otrok za 66 odstotkov, na ravni Evropske unije pa v povprečju za 31 odstotkov.

A kljub temu je lani v prometnih nesrečah umrlo šest mladoletnikov, med njimi sta bila dva otroka mlajša od sedem let, eden je bil iz starostne skupine od 8 do 14 let, trije pa so bili mladostniki. Hujše poškodbe je utrpelo 31 otrok in 28 mladostnikov, lažje poškodovanih je bilo 384 otrok in 235 mladostnikov. V letošnjem letu je črna statistika do konca julija zabeležila eno smrtno žrtev med otroki do 14. leta, bil je kolesar, en mladostnik pa je umrl kot voznik motornega kolesa.