Že nekaj let se februarja na TV Slovenija posvečajo tematiki digitalne varnosti, zmernosti in preudarnosti - 6. februar je namreč dan varne rabe interneta. Takrat televizija, radio in spletni portal MMC poglobljeno in za različne ciljne publike opozarjajo na problematiko digitalnih pasti, a tudi prednosti. Ne nazadnje sta splet in umetna inteligenca v naš vsakdan prinesla oboje. Letos so se povezali v kampanji Digitalno varni, k projektu pa je pristopila tudi Zdravniška zbornica Slovenije. Med številnimi vsebinami bo tudi pogovorna oddaja (Ne)varni: digitalno odvisni, ki bo na TV Slovenija na sporedu prav 6. februarja. Vodila jo bosta Tina Antončič in Dino Subašič. Z voditeljico Tino smo se pogovarjali, kaj vse so na TVS pripravili v želji po premišljeni in varni rabi tehnologije ter komu bodo vsebine namenjene.
Niso vsi zasloni očem enako škodljivi.
Ne žugali, ampak svetovali
"Začeli smo 1. februarja, uporabnikom spletnega portala MMC so na voljo vsebine, ki naslavljajo digitalno varnost, odvisnost in premišljeno rabo tehnologije. Vsebine bodo na voljo tudi na spletni strani Živ žav za starše in mentorje. Na Televiziji Slovenija bomo predvajali dokumentarne filme tuje in domače produkcije, temi se bomo z različnih zornih kotov posvetili tudi v oddajah informativnega programa in uredništva otroških in mladinskih oddaj. S prav posebno oddajo (Ne)varni: Digitalno varni pa bomo s strokovnjaki, znanstveniki, vzorniki mladih, vplivneži in seveda mladimi v studiu govorili o spletnem vplivništvu in digitalni odvisnosti. Na portalu RTV Živ žav, v rubriki Za starše in mentorje, bomo že 1. februarja objavili celotno serijo Digitalno pametni 2, kjer predstavimo praktične in vsakdanje dileme rabe zaslonov, s katerimi se soočajo starši mlajših otrok. Radio Slovenija - Prvi bo tematiki varnosti na spletu posvetil svoj Torkov kviz in oddajo Studio ob 17. Vsebine so torej namenjene prav vsem gledalcem javne televizije in obljubimo, da ne bomo težili in žugali, ampak svetovali in osveščali."
Začnete torej z najmlajšimi. Starši malčkov običajno menijo, da jim o tem še ni treba skrbeti. Lahko pričakujemo kakšne še posebej zanimive informacije?
"Izhajali smo iz dejanskih dilem, ki jih imajo starši in jih poskušamo opolnomočiti, da bodo sprejemali prave odločitve, ko se soočijo z določenimi vprašanji. Ali lahko zamotim otroka, ki je neješč, z gledanjem risanke? Ali medtem ko dojim, lahko gledam zaslone? Ali je prav, da ima tudi moj otrok pametni telefon, če ga imajo vsi drugi? Kako naj sploh izbiram kakovostne risanke? Kako naj skrbim za zdravje otrokovih oči, če so povsod naokrog telefoni, tablice, televizorji? Scenarij za serijo je napisala Mateja Leban, snemali smo z njenima hčerkama v njenem domu, kjer se tovrstne situacije tudi v resnici večkrat odvijajo, tako da so posnetki še kako avtentični. S snemalko in montažerko Dunjo Danial sta ustvarili serijo, ki ponuja veliko zanimivih in uporabnih informacij, ena od teh je dejansko priporočljivi čas, ki ga otrok glede na njegovo starost lahko preživi ob zaslonu (na primer, pri starosti od 6 do 9 let je to samo do ena ura na dan). Zanimiva je na primer razlaga oftalmologinje, da niso vsi zasloni očem enako škodljivi. Televizija je otrokovim očem najbolj prijazna oziroma očem naredi najmanj škode."
V projektu ste sodelovanje združili tudi z zdravniško zbornico. S čim oni pristopajo k sodelovanju?
"Za strokovno podporo in nasvete, kako ukrepati, so poskrbeli tudi strokovnjaki iz zdravniške zbornice. Nudili so nam strokovno podporo pri zasnovi tematik in so se odlično izkazali tudi pred kamero, saj jim je uspelo v kratkem času (posnetki so dolgo od 30 sekund od ene minute) strniti bistvo. Odgovori na vsakdanja starševska vprašanja temeljijo na čisto aktualnih strokovnih smernicah Zdravniške zbornice Slovenije, ki so jih strokovnjaki z različnih področij skrbno pripravili."
Eden od segmentov projekta je oddaja (Ne)varni. Komu je namenjena oddaja?
"Pri oddaji (Ne)varni sta združili moči dve uredništvi, in sicer uredništvo otroških in mladinskih oddaj in uredništvo tujih oddaj Televizije Slovenija, ki je dalo pobudo s premišljeno izbranimi tujimi dokumentarnimi filmi. Z njimi in studijsko pogovorno oddajo bomo ponudili poglobljen pogled na nekatere družbeno aktualne teme. Začenjamo z oddajo, ki bo skozi prizmo strokovnjakov in mladih, ki jih bomo gostili v studiu, ponudila vpogled v uporabo družbenih omrežij in odnos do vsebine ter spletnih vplivnežev. Oddaja je namenjena predvsem srednješolcem in mlajšim odraslim, ob tem se bodo marsikaj lahko naučili tudi straši in učitelji. S sovoditeljem Dinom Subašićem bova pogovor izpeljala iz poglobljene analize, ki jo je pripravila urednica oddaje Alenka Kotnik."
Meja je vedno bolj zabrisana
Torej tudi generacija, rojena v digitalno okolje, še vedno lahko podleže nevarnostim spleta? Kaj jih najpogosteje preslepi, morda prehitro pritegne, prepriča, pridobi zaupanje?
"Na to vprašanje bomo zagotovo odgovorili v oddaji (Ne)varni, ko nam bodo gostje v studiu odgovorili na podlagi lastnih izkušenj oziroma raziskave, ki so jo pripravili. Po mojem mnenju je digitalno okolje realnost mladih - in če rojeni pred izumom pametnih telefonov še ločimo realni svet od tistega na spletu, je meja pri mladih bolj zabrisana. Svetovni splet je prostor, kjer se družijo, razpravljajo, se zabavajo, učijo … in s tem ni nič narobe, če jih naučimo samoregulacije in varnosti. Vendarle je v današnjem okolju življenje s spletom neizogibno."
Splet nam je marsikaj olajšal, pospešil in nas povezal.
A ste morda vključili tudi mnenje posameznikov, ki še vedno zavračajo stik s spletom?
"S projektom ne želimo spleta prikazati kot nekaj groznega, kar je nujno treba opustiti in se odmakniti. Splet nam je marsikaj olajšal, pospešil, nas povezal … še bi lahko naštevala, zato ne bomo iskali redkih izjem, ki se temu izogibajo, ampak primere dobre prakse, ko razvoj tehnologije lahko deluje kot prednost današnjega časa - seveda s kančkom previdnosti in zavedanja, da so tam tudi pasti."
Vplivnica pa ne bi bila
Tina Antončič, urednica informativne oddaje za mlade Infodrom, v kateri zadnjih dvanajst let dajejo velik poudarek digitalni varnosti v mesečni rubriki Spletke, je ugotovila, da se ne bi moga preleviti v vplivnico. "Zelo težko bi bila vplivnica, saj nikakor ne bi mogla deliti svojega zasebnega življenja na družbenih omrežjih; najbolj uspešni namreč pritegnejo prav zaradi velike stopnje identifikacije posameznika."