Tehnologija naj bi nam olajšala življenje. Pametni telefoni so kot dlan veliko okno v svet, ki nam omogoča, da s pritiskom na gumb opravimo prav vse. Pametni domovi varujejo sami sebe, po zaslugi virtualnih sestankov pa je vožnja na delo za mnoge postala stvar preteklosti. To pomeni, da bi morali vsi imeti več prostega časa. Več časa, ki naj bi ga porabili za spanje, sproščanje ali preprosto za to, da ne počnemo nič.
Če se vam ob izjavi, da imate zdaj več časa kot kdaj koli prej, zatakne hrana v grlu, vedite, da niste edini. Vedno več je dokazov, da nam digitalne tehnologije res prihranijo nekaj časa, vendar na koncu ta čas porabimo za to, da počnemo še več stvari. Raziskovalci so nedavno 300 ljudi iz vse Evrope prosili, naj pojasnijo, na kakšne načine v vsakdanjem življenju uporabljajo digitalne naprave. Izkazalo se je, da si ljudje v svojem življenju pravzaprav ne želijo več časovnih obdobij, v katerih jim ni treba nič početi, zato ta časovna obdobja hitro zapolnijo z opravljanjem nalog, med katerimi mnoge niso izvedljive brez tehnologije.
Več evropskih držav, med njimi Francija in Italija, že ima v svojih delovnopravnih zakonodajah zapisano pravico do odklopa.
Udeleženci raziskave so poročali, da so si časovna obdobja, v katerih naj ne bi počeli nič, ne glede na to, ali je šlo za čakanje na avtobus, jutranje prebujanje ali večerno poležavanje v postelji, zapolnili z uporabo aplikacij za urjenje možganov, sestavljanjem seznamov stvari - ki bi jih morali storiti ali poskusiti, ker to počnejo vsi drugi uporabniki družbenih omrežij - ali z drugimi vsakdanjimi opravili. Zdi se, da so trenutki miru, ki so bili nekoč rezervirani za opazovanje in sanjarjenje, zdaj zapolnjeni z nalogami, povezanimi z uporabo tehnologije.
Obseg digitalnih nalog se deloma povečuje tudi zato, ker tehnologija očitno spreminja naše dojemanje tega, čemu je sploh namenjen prosti čas. Mnogim ljudem očitno ne zadostuje več, da preprosto uživajo v večerji, gledajo televizijo ali morda obiščejo fitnes. Da bi se izognili zapravljanju časa, vse to počnejo in medtem istočasno brskajo po internetu, da bi odkrili sestavine za popolnejše življenje. Hkrati na tak način poskušajo pri sebi vzbuditi občutek, da so nekaj dosegli.
Na zunaj se nekatere od teh nalog morda zdijo kot primer tega, kako nam lahko tehnologija prihrani čas. Teoretično bi nam moralo spletno bančništvo prihraniti čas, ker nam po njegovi zaslugi ni treba več hoditi na banko med odmorom za malico. Toda najnovejša raziskava je pokazala, da to ni res. Tehnologija prispeva le k temu, da postane naše življenje še bolj natrpano.
Družbena omrežja ljudi občasno morda navdihujejo, motivirajo ali sprostijo. Toda omenjena raziskava namiguje, da ljudi velikokrat preplavljajo občutki krivde, sramu in obžalovanja, ker so svoj prosti čas zapravili za spletne aktivnosti. To lahko pripišemo temu, da se jim zdijo spletne aktivnosti vseeno manj pristne in koristne kot dejanske aktivnosti. Kaže, da se ljudem še vedno zdi več vredno, da gredo na sprehod ali se v živo srečajo s prijatelji, kot če preživljajo čas na spletu. Če bi morda večkrat odložili telefon, bi morda res imeli čas skuhati vse tiste jedi, ki jih vidimo na spletu.
Zakaj tehnologija ustvarja delo
Vzorci dela se spreminjajo in hkrati intenzivirajo delo. Delo od doma in hibridno delo, ki ga omogočajo videokonferenčne tehnologije, so zabrisale meje med službo in prostim časom. Ker imamo danes pisarno kar v domačem kabinetu, si velikokrat mislimo: "Ko spravim otroke v posteljo, na hitro skočim v kabinet in končam delo."
Zaradi digitalnih tehnologij postaja življenje vse hitrejše. Vzemimo spletne videokonference in sestanke preko elektronske pošte. Preden so obstajali, smo morali čakati na odgovore na glasovna in elektronska sporočila ali odpotovati v določene kraje, da smo se lahko pogovarjali drug z drugimi. Danes imamo sestanke na daljavo, med katerimi včasih nimamo časa niti skočiti na stranišče.
Elektronska pošta je omogočila eksponentno povečanje obsega komunikacij, kar pomeni, da imamo zaradi nje še več dela, ker moramo prebrati celo množico sporočil in nanje tudi odgovoriti. Slabo zasnovana tehnologija nas lahko prisili, da več delamo tudi zaradi njene neučinkovitosti. Vsem se je že kdaj zgodilo, da smo informacije vnesli v sistem A, nakar smo ugotovili, da sistem A in B ne komunicirata drug z drugim, zato smo morali informacije vnesti še enkrat.
Ker več delamo, morda naredimo manj, zaradi česar se potem slabo počutimo. Ker nenehno delamo pod časovnim pritiskom, smo vedno bolj pod stresom, kar vodi k delovni izčrpanosti in izgorelosti, zaradi česar smo pogosteje odsotni z dela.
Gospodarji svojega časa?
Kako lahko upočasnimo in znova postanemo gospodar svojega časa? Da bi znova prevzeli nadzor nad časom, ki nam ga je "prihranila" tehnologija, bomo morda morali spremeniti način, na katerega razporejamo svoj čas. Navade, da zapolnjujemo svoj čas z vedno več nalogami, se bomo znebili samo tedaj, ko se bomo prepričali, da ni prav nič narobe, če včasih preprosto ne počnemo nič. Delodajalci in zaposleni morajo ustvariti delovno okolje, v katerem je odklop od dela pravilo, ne izjema. To pomeni, da imajo realna pričakovanja glede tega, koliko dela je mogoče opraviti v enem delovnem dnevu.
Toda morda je sprejetje zakonodaje, ki uvaja pravico do odklopa, edini način, na katerega je mogoče zagotoviti, da tehnologija ne bo več krojila naših življenj. Več evropskih držav, med njimi Francija in Italija, že ima v svojih delovnopravnih zakonodajah zapisano pravico do odklopa. Ta določa, da imajo delavci pravico, da zunaj delovnega časa niso dosegljivi in da tedaj ne opravljajo z delom povezanih nalog ali komunikacije. Lahko pa da je tehnologija sama ključ do tega, kako lahko znova postanemo gospodarji svojega časa. Vaša pametna ura vas zdaj nenehno opominja, da se morate lotiti naslednje naloge. Predstavljajte si, da bi vam namesto tega ukazala, da morate prenehati delo, ker je vašega delovnega časa konec. Morda bomo znova prevzeli nadzor nad svojim časom, ko nam bo tehnologija začela ukazovati, naj delamo manj.
Ruth Ogden, profesorica psihologije časa, Univerza Johna Mooresa v Liverpoolu
Joanna Witowska, docentka psihologije, Univerza Marie Grzegorzewske
Vanda Černohorska, podoktorska raziskovalka, Češka akademija znanosti
