Mehiške navade evropskih mafijcev: Obračuni postajajo vse bolj brutalni

Zora Štok Zora Štok
02.02.2020 06:19

Obračuni med posameznimi mafijskimi klani postajajo tudi na evropskih tleh vse bolj neprizanesljivi in brutalni.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pripadnika škaljarskega klana, umorjena v Atenah
Mup Rs

Ne le v Mehiki in državah Južne Amerike, od koder izhaja večina svetovne trgovine s kokainom in heroinom, tudi v Evropi, v državah, v katerih do nedavnega ni bilo obračunavanja na javnih mestih oziroma v lokalih, v katerih se sicer zbirajo ljudje, ki s kriminalnim podzemljem nimajo nobene povezave, postajajo umori med posameznimi mafijskimi klani vse bolj neprizanesljivi in brutalni.

V sedmih zabojnikih na ladji je bilo skritih 20 ton kokaina, iz Kolumbije namenjenih v Francijo in na Nizozemsko.
Maritime.com

Skrivališče v Atenah

Po umoru v Atenah, ki je dvignil na noge precej grške javnosti, ogorčene, ker se obračuni med kriminalnimi združbami vse bolj širijo v njihovi državi, grška policija tesno sodeluje s črnogorskimi organi pregona in tudi s srbskimi. Kriminalne združbe imajo namreč na široko razpredene mreže, vse več črnogorskih in srbskih kriminalcev pa z lažnimi dokumenti išče zatočišče v Grčiji. Bodisi zato, da za seboj prikrijejo sledi, bodisi ker iz Grčije lažje vodijo svoje umazane posle, zaradi katerih jim je v domovini začelo goreti pod nogami.

Lažni občutek varnosti

Kaže, da sta se Stamatović in Dedović v Atenah počutila dokaj varno, sicer verjetno ne bi več kot leto zahajala v isto taverno (Dedović je, da bi ga težje prepoznali, tudi zelo shujšal, pustil si je rasti brado). Eden od zaposlenih je policiji povedal, da sta oba v lokal prihajala vsak teden, običajno s še tremi moškimi. Vedno so sedeli za isto mizo, pogovarjali so se v srbščini, tako da natakar ni razumel niti besede. Vselej sta se pripeljala s taksijem, kar se jima je očitno zdelo najbolj varno. Na podlagi tega podatka, predvsem pa zaradi zaplembe 137 kilogramov kokaina leta 2017 v bližini Aten, o katerem grška policija meni, da je pripadal Škaljarskemu klanu, preiskovalci menijo, da sta se vodilna moža klana v Atene preselila ne le zaradi brisanja sledi pred konkurenčnim klanom, temveč predvsem zaradi nadzorovanja poslov pri tihotapljenju droge iz Južne Amerike v Evropo.
Škaljarski klan je v letu 2019 doživel tudi eno svojih največjih izgub sploh. Junija so namreč ameriške oblasti v pristanišču v Filadelfiji, na ladji MSC Gayana, ki je plula pod liberijsko zastavo, zaplenile 20 ton kokaina, vrednega milijardo evrov. Obtoženih je bilo šest članov posadke, med njimi štirje državljani Črne gore. Drugi oficir, Ivan Durašević, je krivdo takoj priznal, a ni želel povedati, ali je v posel vpleten tudi prvi oficir, kakor so bile prepričane oblasti. Tovor je bil namenjen na Nizozemsko in v Francijo, v Filadelfijo pa je prispel v sedmih zabojnikih, potem ko so te naložili v Kolumbiji in jih potem pretovarjali v Peruju, Panami in na Bahamih, da bi čim bolj zabrisali sledi. Izguba tolikšne količine kokaina je seveda precejšen udarec tudi za močnejše mamilarske klane od Škaljarskega, sploh ker se je z aretacijo štirih črnogorskih članov posadke vsaj začasno zamajal dobro organiziran transport droge iz Južne Amerike v Evropo.
Ni izključeno, da so organom pregona tako v ZDA kot v Evropi o pošiljkah prišepnili iz nasprotnih klanov, zato je tudi precejšnja verjetnost, da je bil marsikateri obračun posledica izdaje podatkov o transportih droge ali drugih informacij, dragocenih za organe pregone, ki skušajo razbijati mreže tihotapcev z drogo.

Zaskrbljeni nad brutalnostjo

Zaradi obračuna v Atenah pa so zdaj ne le v Grčiji, temveč tudi v drugih državah, toliko bolj zaskrbljeni nad brutalnostjo. Kot je za beograjski Kurir povedal kriminolog Zlatko Nikolić, kriminalci očitno pozabljajo na stari kodeks, po katerem se je obračunavalo le med pripadniki klanov, družinski člani, žene in otroci, pa so bili iz tega izvzeti. "V Mehiki in Južni Ameriki je tovrstnih brutalnih obračunov na pretek. Pomembna sta zgolj posel in denar, ki se tako zasluži. Mrtvi otroci, žene in naključni mimoidoči so za morilce in naročnike zdaj samo kolateralna škoda. Na to ne gledajo osebno, temveč zgolj kot na posel, ki se je pač malo zakompliciral. In to nas lahko skrbi," je zaskrbljen izkušeni kriminolog.
Kakor preiskava dogodka v Atenah počasi napreduje, je slišati, da ni izključeno, da so morilci Stamatovića in Dedovića prišli iz Mehike, morda po naročilu Kavaškega klana. Kako odločni so pripadniki tega klana pri tem, da uničijo Škaljarskega, pa kaže dogodek izpred nekaj dni. Policija je namreč prijela štiri moške, ki so, preoblečeni v policiste, prestregli prijatelja Jovice Vukotića, dejanskega vodje Škaljarskega klana, ki v beograjskem zaporu čaka na izročitev Črni gori. Prijatelj namreč Vukotiću vsak dan nosi hrano iz ene od beograjskih restavracij, četverica pa je v hrano nameravala podtakniti cianid. Ko so lažni policisti pregledali Vukotićevega prijatelja, je ta pri sebi imel zgolj obleke, so se pa njemu moški zazdeli sumljivi, zato jih je prijavil policiji. In tako prijatelju rešil življenje. A vojna med klanoma se nadaljuje, napovedujejo poznavalci.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta