Zvezdana Bercko
"Poglejte, kako so srečni. Skačejo kot majhni otroci, in to že ves čas, odkar so tu. Takšna svoboda gibanja je pri nas doma nekaj nepredstavljivega. Tukaj pa ni nobenih kontrolnih točk, omejitev in zapornic, lahko gremo kamorkoli brez nenehnega preverjanja dokumentov," je bil še vedno presenečen Loai Misleh, vodja skupine mladih Palestincev, ki so minule dni preživeli na mednarodni mladinski izmenjavi v Sloveniji v organizaciji Zavoda Voluntariat in s finančno pomočjo programa Erasmus+. Njihovo desetdnevno bivanje pri nas je bilo namenjeno predvsem medkulturnemu sodelovanju in medsebojnemu spoznavanju. Tudi prepoznavanju razlik med državama in narodoma. In teh je kar nekaj. Že pokrajina je povsem drugačna kot v Palestini. "Zgradbe stojijo tako daleč narazen in mesta so tako tiha," so bili začudeni mladi Palestinci.
Svobodno gibanje je v Palestini nepredstavljivo
"Pa saj to je tip iz 2Cellos!"
Sploh ne bi bili pozorni na mlado družino na sprehodu, če ga ne bi prepoznal eden od palestinskih fantov. "Ej, pa saj to je tip iz 2Cellos!" Srečati zvezdnika kar tako, mimogrede, tudi tega si niso mogli predstavljati, čeprav so že v nedeljo, na slovesnosti ob 880. obletnici prve omembe Jarenine, srečali slovenskega predsednika Boruta Pahorja in se z njim fotografirali. Tudi Luka si je prijazno vzel čas za klepet in skupno fotografiranje. "Rekel je, da bi z veseljem nastopil v Palestini," se je smejalo mladim.
Do Trikotne jase so nekateri prišli z lahkoto. "A to je že cilj? A nismo rekli, da gremo v hribe?" so spraševali nejeverno, za marsikoga pa je bil to najvišji vzpon v življenju. Hribi so v Palestini le na skrajnem obrobju dežele, pa tudi sicer hoja in šport tam nasploh še zdaleč nista tako razširjena kot pri nas.
Kulturna ambasada Palestine
Kulturna ambasada Palestine je letni dogodek, katerega namen je odpreti prostor za palestinsko zgodbo, spodbuditi razmišljanje in širiti razumevanje o dogajanju v Palestini skozi palestinsko kulturo, literaturo, glasbo, kulinariko, zgodovino in ne nazadnje skozi palestinski glas, pojasnjujejo v Gibanju za pravice Palestincev.
Razumevanje aktualnega in preteklega dogajanja v Izraelu in Palestini je namreč podvrženo različnim konfliktom, interesom in razlagam. Evropska in slovenska javnost kljub pogosti prisotnosti Palestine v medijih slabo poznata njeno zgodovinsko ter družbeno-kulturno ozadje. Palestinska kultura, literatura, glasba, kulinarika, zgodovina so pogosto izločene iz medijskih novic in o Palestini redko razmišljamo zunaj političnega polja.
Letošnja Kulturna ambasada Palestine, organizirana že osmič, je bila namenjena palestinski mladini. Na številnih dogodkih v Ljubljani in Mariboru so spoznavali, kako palestinska mladina razume okolje, v katerem živi, kakšni so njeni upi in načrti ter kako razmišlja o družbenopolitični situaciji in prihodnosti v Palestini.
Najprej slano, potem sladko
Med desetdnevnim druženjem so udeleženci, stari od 20 do 30 let, ugotavljali, da razlike med njimi niso tako velike, kot so si morda predstavljali prej. Telefon in družbena omrežja so seveda prvo, kar jih druži, visoko na lestvici skupnih interesov pa je tudi hrana. Sploh za Palestince je hrana izjemno pomembna, pripravi jedi namenjajo veliko časa. "Joj, že za zajtrk kaj vse prinesejo na mizo," so se sprva čudili gostitelji in nato z veseljem posegali po pripravljenih jedeh. "Jedo najprej slane jedi, potem pa še sladke. Včasih v kakšnih nenavadnih, za nas čudnih kombinacijah, na primer med z arašidovim maslom," so naštevala dekleta.
Seveda so Palestinci pokusili tudi tradicionalno slovensko hrano, a ni požela pretiranega navdušenja. "Hmm, ja, saj je dobra, ampak zelo drugačna od naše," so vljudno pojasnili in dodali, da v naših jedeh pogrešajo predvsem več začimb. "A gremo lahko jutri na pico?" so spraševali.
