Muzej norosti upa, da bo zmagala pamet

Bojan Tomažič Bojan Tomažič
26.01.2020 05:04

Zavod Muzej norosti sedem let pripravlja kulturne dogodke v praznem cmureškem gradu na Tratah. Ko bi ga najeli, se država, ki je lastnica, ne more odločiti. "Upravitelj je samo odklopil ogrevanje," je povedala Sonja Bezjak, direktorica zavoda Muzej norosti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Toliko se jih je v decembru zbralo na eni od prireditev.
Jakob Vogrinec

V Muzeju norosti imajo vsak mesec bralni krožek, naslednjič bo na sporedu roman Jojo Moyes Ob tebi, nato Eleganca ježa avtorice Muriel Barbery. "V minulem letu smo na organizirane dogodke vabili vsaj dvajsetkrat," pove dr. Sonja Bezjak, direktorica zavoda. "Ob literarnih srečanjih smo skoraj do zadnjega kotička napolnili grajsko dvorišče, prvič s pomladno noro izmenjavo semen in sadik in drugič z norim decembrom, na katerem se s svojimi izdelki predstavijo rokodelci in pevski zbori." Ob koncu leta so otroci iz globokega spanca prebudili grajskega škrata.
Poletje so pozdravili s kresnim večerom, nastopil je Padinger Swing Jazz Band s pevko Moniko Bezjak, po grajskih dvoranah so v okviru čezmejnega festivala Uferlos odmevale melodije Brass banda Slovenije. "Ob koncu avgusta je projekt Transborder za več dni postal prizorišče preizpraševanj o pomenu in smislu meja, jezikov, zgodovine in identitete. Na robu Slovenskih goric so ta vprašanja ob začetku 21. stoletja zelo pomembna. In če je prevod v nemški jezik eno od načel našega delovanja in prispevek k vzpostavljanju medkulturnega dialoga na slovansko-germanskem robu, se je spet pokazalo, da avstrijski partnerji radi verjamejo, da Slovenci pač znamo nemško in da so prevodi iz nemškega v slovenski jezik veliko manj nujni kot obratno. Transborder je pokazal, da nas zato ob meji čaka še veliko delovanja in sodelovanja."
Posvečali so se tudi gradu kot kulturnemu spomeniku. "Preiskali smo grad in se poigrali s cmureškimi reliefi, z udeleženci delavnic smo snovali in izdelovali glinene spominke. Tudi čistili smo okolico gradu, kosili travo, pometali hodnike, vzdrževali razstave, sodelovali s strokovnjaki, in ljudmi, ki imajo izkušnjo življenja v instituciji. Imeli smo obiske z Univerze v Genovi in Univerze Washington ter tudi z Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Maribora in z ljubljanske pedagoške fakultete. Pod vodstvom dr. Igorja Sapača si je grad ogledala ekipa strokovnjakov."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta